Mosta na Dragonji še ne bodo sanirali

KOPER > Karl Erjavec je priznal, da povečan nadzor na notranjih mejah Evropske unije pomeni dodatno težavo za gospodarstvo in dodatne stroške. “Naš ključni cilj je, da ostanemo v schengnu. A po drugi strani zelo skrbno spoštujemo schengenski sporazum, saj se zavedamo, da bi nas izključili iz tega območja, če ne bi upoštevali schengna. S tem bi si povzročili zelo veliko škodo, saj bi to pomenilo, da je naša schengenska meja na slovensko-avstrijski meji,” je pojasnil poostren nadzor na slovensko-hrvaški meji. Za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo, ki kar 75 odstotkov izvoza izvozi v zahodnoevropske države, bi to pomenilo svojevrstno katastrofo.

Arbitraža pogojuje tudi most

Eden od poslušalcev ga je vprašal, kdaj bo zunanje ministrstvo dovolilo popravilo dotrajanega mosta na cesti čez Dragonjo, saj sta se za sanacijo že dogovorili tako slovensko kot hrvaško prometno ministrstvo. “Ko bo arbitražno sodišče izdalo odločbo,” je bil kratek Erjavec. “In če se bo prej porušil?” je bil vztrajen udeleženec posveta. “Potem bomo zgradili montažnega,” je v svojem prepoznavnem slogu dejal slovenski zunanji minister in pojasnil, da Slovenija ne more zgraditi tega mosta, dokler traja arbitraža, saj bi to pomenilo prejudic, ki bi ga lahko nasprotna stran uporabila v arbitražnem postopku. Tudi v arbitražni pogodbi je določeno, da se strani vzdržita podobnih ravnanj, ki bi lahko vznemirila drugo stranko v postopku.

Pričakovanja v zvezi z arbitražno odločbo ni dodatno komentiral, dodal je le: “Povsem jasno je, da v tem trenutku Hrvaška ne misli spoštovati te odločbe, tudi zaradi trdih stališč, ki jih zagovarja. Toda odločba bo v nekaj mesecih izdana in mislim, da ne bo šlo čez noč, a bo slej ko prej prišlo do spoštovanja te odločbe.”

Hkrati je poudaril pomen sodelovanja in nedavno podpisanega sporazuma med Univerzo na Primorskem in moskovsko univerzo Lomonosov. Do težav pri realizaciji projekta je prišlo, ker predvidenih 500.000 evrov za omenjeno sodelovanje ni rezerviranih v državnem proračunu. “Povejte predstavnikom univerze, da bomo ta denar v proračunu našli do junija, ko je rok za predstavitev programov v naslednjem študijskem letu,” je bil neposreden.

Drugi tir jeden prioritetni cilj

Seveda se poslušalstvo ni moglo izogniti aktualnim vprašanjem o drugem tiru Divača-Koper. O vlogi Madžarske pri projektu drugega tira je minister pojasnil, da bi sosednja država prispevala do 200 milijonov evrov v obliki kredita, zanikal pa je vstop Madžarov med lastnike Luke Koper. Priznal je, da je drugi cilj, da želi vlada z vstopom Madžarov prikazati, da je investicija v drugi tir širšega pomena, s tem pa bi tudi lažje prišli do denarja iz evropskih skladov.

“Za nas je to prioritetni cilj, saj nas bodo v nasprotnem logistični koridorji zaobšli. Če bom moral biti še štiri leta zunanji minister, se bom moral izogibati obiskom v Budimpešti, Pragi, Bratislavi ..., saj vem, da me bodo takoj povprašali o gradnji drugega tira,” je še dodal.

DENIS SABADIN