Moteče ali škodljive konjske podkve?
Turistično ponudbo Kopra poleti dopolnjuje vožnja s konjskimi vpregami. Večini se to zdi zanimiva turistična popestritev, nekateri pa opozarjajo, da konjske podkve škodujejo tlakovcem v starem mestnem jedru.
KOPER> Ti so, tako kot celotno staro mestno jedro Kopra, razglašeni za spomenik naselbinske dediščine. Mestna občina Koper je staro mestno jedro leta 2007 z odlokom zaščitila kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Ta tudi določa, da je “mestno jedro zavarovano kot celota z vsemi uličnimi in tržnimi ambienti”. Tako so zaščiteni tudi kamniti tlaki ulic in mestnih ambientov, ki so sestavni del naselbinske dediščine, pojasnjujejo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. “Vožnja turističnih konjskih vpreg ne more povzročiti večje škode na starih kamnitih ploščah,” še pravijo na Zavodu.
S tem se strinja kočijažinja Nika Konc s Turističnega društva Potok, ki s kočijo vozi turiste po Kopru. “Konji morajo biti za asfaltno podlago drugače podkovani, saj je ta podlaga zanje nenaravna. Zato imajo posebne 'čevlje'.” Ti pa po njenih besedah na tleh puščajo le milimetrske praske, ki niso zelo opazne. Po Kopru sicer obiskovalce vozita dve kočiji. Za eno, z andaluzijskimi konji, skrbi Končeva, drugo z lipicanci pa ima Kobilarna Lipica. “Kočija Kobilarne Lipica z vprego lipicancev je kot turistični in animacijski element prisotna v Kopru v dogovoru z MOK, kot je to običajno za takšne aktivnosti. Dogovor ureja vse podrobnosti izvajanja aktivnosti in tudi trase, kjer se lahko giblje kočija,” pravi direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf.
Po besedah Končeve se s kočijami (ki po Kopru vozijo tudi pozimi, dva tedna pred novim letom) vozijo predvsem turisti. “Ljudje, ki prihajajo od drugod, so bolj odprti za takšno ponudbo in so nad vožnjo s kočijo navdušeni. Lokalni prebivalci pa so, razen otrok, bolj zadržani,” še pravi kočijažinja. TL