Mulj - morski nebodigatreba
“Gradbena mehanizacija podjetja Finali na zemljišču ob stari cesti med Koprom in Ankaranom v globoke jame zakopava črn mulj,” so nas Ankarančani obvestili minuli petek popoldne. “Spet pogrevate stare zgodbe. V rokah imamo vsa dovoljenja,” se je na naše poizvedovanje odzval lastnik Finali Tradinga Emil Grižon.
SRMIN> Gre za ankaransko parcelo, za katero so v Finali Tradingu marca lani z MOK podpisali pogodbo o podelitvi stavbne pravice.
Ko smo si na terenu ogledali dogajanje, smo opazili, da delavci z gradbenimi stroji kopljejo globoke jame, v katere odložijo blaten in zaudarjajoč morski mulj, na koncu pa črno snov še prekrijejo z zemljo.
V družbi Finali Trading napovedujejo, da bodo na območje ankaranske bonifike kmalu začeli voziti tudi material z gradbišča predora Markovec. Kdaj naj bi se to zgodilo, bo jasno, ko bodo podpisali pogodbo. Po Grižonovih ocenah naj bi na deponiji na Srminu odložili približno 50.000 kubičnih metrov izkopanega materiala.
Da za material iz predora
Emil Grižon je naše informacije potrdil, vendar se mu početje ne zdi sporno. Zagotovil je, da imajo v rokah okoljevarstveno dovoljenje agencije za okolje. Verica Vogrinčič iz agencije je njegove navedbe le deloma potrdila. Finali Tradingu so namreč 18. novembra sicer izdali okoljevarstveno dovoljenje, vendar zgolj za vnos 85.000 kubičnih metrov zemeljskega izkopa, ki nastaja pri gradnji predora Markovec.
“Pa saj ne gre za velike količine mulja. Kak tovornjak, morda. Nič takega. Sicer pa je po novem brez dovoljenja moč odložiti približno 30.000 kubičnih metrov materiala,” je ob tem dodal. Po Grižonovih besedah lahko material nalagajo do višine ostalih nasipov na okoliških zemljiščih Luke Koper.
Mulj ni nevaren odpadek
Od kod pravzaprav izvira mulj, ki ga odlagajo na Srminu? Izvedeli smo, da gre za morsko blato z območja Luke Koper. Njen tiskovni predstavnik Sebastjan Šik je pojasnil, da se material kopiči zaradi poglabljanja luških bazenov.
Ker je Luka investitor teh posegov, so morali v pristanišču pridobiti podrobne analize mulja. Te so po Šikovih navedbah pokazale, da gre za nenevaren gradbeni material. Odvoz mulja so zaupali podjetju Finali, ki ima pooblastilo za ravnanje z njim.
Mulj kot surovina v cementarni
Mag. Kristifor Pantelin je leta 2007 v publikaciji Urbani izziv objavil zanimiv članek o prostorskem urejanju slovenske obale s pomočjo bagranja. Med drugim se je ukvarjal z vprašanjem, kako koristno uporabiti morski sediment oziroma mulj. Da bi lahko preizkusil uporabnost sedimenta, ga je predhodno opral v sladki vodi in tako iz njega odstranil morsko sol. Oprani vzorec so analizirali v laboratoriju cementarne Salonit Anhovo in ugotovili, da lahko uporabijo 200 ton opranega sedimenta na teden. “Z boljšo predobdelavo sedimenta, torej z več odstranjenimi kloridi in morebitnimi težkimi kovinami, je moč to količino povečati tudi za desetkrat. Obdelan sediment je za cementarno surovina in ga je pripravljena prevzemati brez plačila,” je strokovnjak navedel v svoji raziskavi.
NATAŠA HLAJ
