Muzej ne sme na solna polja
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran ob svojem muzeju solinarstva v Sečoveljskih solinah ne sme pridelovati soli. Ker v muzeju nimajo koncesije, ne smejo niti stopiti na solna polja, čeprav želijo tam le prikazati bogato dediščino tradicionalne pridelave soli.
PIRAN > “V ustanovnih aktih Pomorskega muzeja je zapisano, da moramo prikazovati, kako so včasih pridelovali sol, rudarski zakon in drugi predpisi, ki nadzorujejo pridobivanje mineralov, pa nam to preprečujejo. Prepovedana nam je tudi obnova solnih polj, na solne fonde ne smemo niti stopiti,” pravi Flavio Bonin iz Pomorskega muzeja.
Zbirke Pomorskega muzeja v piranski palači Gabrielli so bile tri mesece in pol zaprte zaradi obnove pritličja. Vrata bo muzej spet odprl v soboto na poletno muzejsko noč. Največja pridobitev je prostor za začasne razstave v pritličju muzeja, ob tem pa so uredili še vhodno vežo, kjer so razkrili prepleskano poslikavo, in sanitarije. Obnova je stala 120.000 evrov, ki jih je muzej pridobil v projektu Adristorical lands (program IPA Jadran). Še 80.000 evrov pa je muzej dobil v projektu Open museums in jih namenil opremljanju muzeja s sodobno tehnologijo ter ureditvi knjižnice.
Pred leti je muzej že prideloval lastno sol ob obnovljenih solinarskih hiškah, kjer so uredili tudi muzejsko zbirko, nato so jim to prepovedali. Čeprav je šlo le za prikaz tradicionalnega solinarstva in prodajo spominkov s soljo, tega niso smeli več početi. Zdaj se trudijo ovire premagati, težave so prejšnji tedne predstavili tudi ministru za kmetijstvo in okolje Dejanu Židanu.
“Glede na to, da država od muzejev pričakuje, da si tudi sami krijemo stroške delovanja, pričakujemo, da nam bo pri tem priskočila na pomoč,” se nadeja direktor Pomorskega muzeja Franco Juri. Najbolj enostavna možnost za rešitev zagate bi bila, da bi država dovolila izjeme za muzeje, predlaga Bonin. V tujini muzeji lahko opravljajo določene dejavnosti, čeprav za to nimajo koncesij, saj s tem ohranjajo in prikazujejo kulturno dediščino.
“Veseli smo, da na Leri pridelujejo sol, a stari del solin (Fontanigge) so najvrednejše kot svetovna dediščina. A življenja in dela na solinah ne moremo prikazati, če imamo poplavljene solne fonde in tam vse propada,” meni kustosinja Duška Žitko.
V Pomorskem muzeju so si zato zastavili dolgoročne cilje. V dogovoru s podjetjem Soline, ki imajo koncesijo za pridelavo soli, želijo spet začeti pridelovati sol na Fontaniggah. Tržili bi jo kot muzejsko sol, izkupiček pa bi vlagali v obnovo kulturnega spomenika. Lahko bi obnovili hiške in jih namenili obiskovalcem, ki bi - tako kot nekoč - lahko v njih bivali in delali na solinah.
S tem bi eko turizem, ki se vse bolj razvija na Leri, povezali tudi s Fontaniggami. Muzej in Krajinski park Sečoveljske soline se dogovarjata tudi o ureditvi kolesarskih poti, ki bi povezale oba dela solin. Tako obiskovalcem ne bi bilo treba več čez mejni prehod, da pridejo do muzeja, pravi Juri.
Prvi korak je muzej naredil v okviru projekta Open museums. Nabavil bo 25 koles, s katerimi se bodo obiskovalci lahko peljali od zapornice pri mejnem prehodu do muzeja solinarstva.
HELENA RACE
