Muzej ponižan, ker deluje kot berač
Danes bo nekaj ur v muzeju solinarstva na Fontaniggah dežurala sodelavka Pomorskega muzeja, jutri drug sodelavec, podobno bo v petek. V soboto in nedeljo, ko bi imela več obiskovalcev, bo zbirka zaprta. Zato, ker ji ministrstvo za okolje in prostor ni nakazalo dogovorjenega zneska - približno 19.000 evrov.
SEČOVLJE >Dogovor, ki so ga sklenili ob sprejemu načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline leta 2011, je Pomorskemu muzeju obljubljal 25.000 evrov na leto. Toliko naj bi dobil v zameno za delež od prodaje vstopnic, ki mu je pripadal, preden je šel ves izkupiček parku. Dejansko pa je Pomorski muzej za delovanje zbirke v solinah od leta 2012 dobil skupaj le 34.000 evrov, pravi direktor muzeja Franco Juri.
Načrt upravljanja ni pravičen do muzeja
Ocenjuje, da načrt upravljanja ni pravičen do muzeja. Nalaga mu veliko obveznosti pri vzdrževanju zbirk in popularizaciji, nikjer pa ne določa, kdo naj to plača. “Ne zdi se nam smotrno, da je država sploh pristala na tak načrt upravljanja. Breme je prenesla nase, čeprav je bila opozorjena, da to ne bo vzdržno. Država je imela možnost vzpostaviti sistem samofinanciranja za muzej, a se je temu odrekla,” ugotavlja Juri.
Dogovor iz leta 2011 je Pomorskemu muzeju obljubljal 25.000 evrov na leto za delovanje zbirke v solinah, a je ministrstvo obljubo prelomilo, ker “to ni predvideno v proračunu”.
Po letu 1991, ko so odprli muzej na solinah, so sami prodajali vstopnice, tržili pa so tudi sol, ki so jo na tradicionalen način pridelali na poljih v okolici obnovljene solinarske hišice. Na tak način so tudi v živo predstavljali dediščino solin in si prislužili nagrado Europa nostra in nominacijo za Evropski muzej leta. Zatem so si vstopnino delili s Krajinskim parkom Sečoveljske soline - vsak je dobil polovico izkupička od obiskovalcev, ki so si prišli ogledat stari del solin. Leta 2007 so tam prodali 17.000 vstopnic; skupaj s prodano soljo je to naneslo skoraj 70.000 evrov.
Konflikta ne želijo
Leta 2011 pa jim je načrt upravljanja prepovedal pridelavo soli, saj za to muzej nima koncesije, in odvzel pravico do deleža od vstopnin. V zameno naj bi mu ministrstvo za okolje in prostor nakazalo 25.000 evrov na leto. A muzej za strokovno delo in vzdrževanje solinarske zbirke potrebuje približno 100.000 evrov na leto, 25.000 evrov je životarjenje, ocenjuje Flavio Bonin, kustos v Pomorskem muzeju, ki bdi tudi nad solinarsko zbirko. A letos niti dogovorjenega zneska v Piranu niso dobili, ker okoljsko ministrstvo nima denarja v proračunu.
“Zdi se nam ponižujoče, da javni zavod deluje kot berač - kot tisti, ki vsako leto pričakuje od enega ali drugega ministrstva 20.000 evrov, da lahko preživi muzej solinarstva,” pravi Juri.
Namesto denarja je ministrstvo letos ponudilo “rešitev”, da v solinarskem muzeju lahko delajo zaposleni v Solinah. “Za ta predlog sem izvedel iz medijev, ne od ministrstva. Nas niso niti vprašali za mnenje. A tako ne gre. V kolikor bi pristali na neke nove formule dela v muzejskih zbirkah, bi morali skleniti pogodbo, določiti odgovornost delavcev, podlage za to pa ni. Zamislili so si neko improvizacijo,” je kritičen Juri. Pri tem dodaja, da za nastalo situacijo ne krivi Krajinskega parka Sečoveljske soline in da mu je žal, da zaradi tega nastaja na videz konfliktna situacija med obema igralcema na območju solin.
Tudi zato pričakuje, da bo ministrstvo vendarle nakazalo denar, poleg tega pa na vladi predlagalo spremembo sistema financiranja muzeja. HELENA RACE
