Na bio stavijo zlasti ženske
Tudi v Istri se lahko ekološko ozaveščeni kupci odločijo za naročilo tedenskih zabojčkov sezonske zelenjave in sadja. V hladnejšem delu leta je izbira sicer nekoliko skromnejša, kar pa zvestih potrošnikov ne odvrne od zdravega in svežega zelenjavno-sadnega nakupa.
KOPER> Koper je že kak mesec bogatejši za dve dobro založeni bio trgovini - Biodar v Kidričevi ulici in bio trgovina KZ Agraria na koprski tržnici. V obeh je moč dobiti izdelke za neoporečno pripravo zdrave hrane, čiščenje doma brez dražečih kemikalij in organsko kozmetiko.
Kmet in kupec kot partnerja
V Agrariini trgovini prodajajo tudi svežo zelenjavo in sadje, večinoma tujega izvora, medtem ko v Biodaru te ponudbe nimajo. To pomanjkljivost so nadomestili z možnostjo naročila tedenskih zabojčkov sezonske zelenjave in sadja po modelu partnerskega kmetovanja. Ponudba v zabojčku je odvisna od letnega časa, ki se mu mora kmetovalec skorajda podrediti in pri obdelavi zemlje upoštevati naravne zakonitosti. V hladnem delu leta je izbira v košarici nekoliko skromnejša.
Ideja in pobuda o partnerski izmenjavi po svetu je prišla iz vrst ekološko osveščenih kmetov in kupcev kot upor proti kemizaciji, industrializaciji in modernizaciji kmetijstva in prodaje.
Boris Fras, gonilna sila eko kmetije Bio Istra in predstavnik Zveze Biodar, našteva, da zabojčke zdaj polnijo zlasti z ohrovtom, radičem štrucarjem in zeljem. “Korenje, peso in krompir nabavimo pri drugih slovenskih ekoloških kmetih, s kivijem nas zalaga član iz Vanganela, jabolka pa dobimo v Društvu Topaz,” pravi. Na teden prodajo od osem do 12 eko zabojčkov, ki tehtajo približno pet kilogramov, zanje pa je treba odšteti približno 12,50 evra. Na seznamu zvestih ekoloških potrošnikov je največ izobraženih žensk srednjih let in mladih mamic.
Zbližati podeželje in mesto
“Idealna skupina, ki omogoča preživetje kmeta, je od 20 do 30 rednih tedenskih odjemalcev. Pri nas so zainteresirani bolj nagnjeni k naročniški izmenjavi. Za stopanje v pristen partnerski odnos je potreben zrel in zelo osveščen potrošnik,” meni Fras. Prepričan je, da bi bilo še najbolje, če bi se kupci dogovarjali neposredno s kmetom. S tem bi se znebili vse bolj agresivnih posrednikov.
“Ti v pristni partnerski izmenjavi nimajo kaj iskati,” je kritičen Fras. Upa, da bo v prihodnje partnerska izmenjava dobila tudi socialno dimenzijo, kar bi lahko prispevalo k zmanjšanju prepada med podeželjem in urbanimi prebivalci.
NH
