Na dovoljenje čakajo že dobri dve leti
Izolskemu odlagališču je tako kot večini občinskih odlagališč okoljevarstveno dovoljenje poteklo sredi julija 2009, vendar še vedno obratuje. “Povsem legalno,” trdi Denis Bele, direktor Komunale, saj so oddali vlogo za podaljšanje dovoljenja. Enako pravijo v Agenciji RS za okolje (Arso), kjer pa po dobrih dveh letih še niso odločali o (ne)podaljšanju tega dovoljenja.
IZOLA> “Radi bi, da bi deponija v Izoli obratovala do leta 2015, do odprtja regijskega odlagališča,” se nadeja direktor izolske Komunale Denis Bele.
V javnosti je ostal spomin na izolskega župana Igorja Kolenca, ki je pred časom v (domačem) Sv. Antonu glasno zagovarjal zaprtje odlagališča v Dvorih. Na vprašanje, zakaj pa je za nadaljevanje obratovanja izolskega odlagališča, je odgovoril, da se je tedaj “zavzemal za to, da se v Sv. Antonu ne vzpostavi regijsko odlagališče za južnoprimorske občine, ker za to ni bilo nobenega pozitivnega argumenta. Ravno tako ne bi nikoli pristal na postavitev regijskega odlagališča odpadkov v Izoli.”
Zaveda se, da bodo morali odlagališče prilagoditi novim zahtevam o odlaganju odpadkov. “Vendar tu zakonodaja ni najbolj jasna. V stari uredbi je bila tehnologija obdelave odpadkov točno določena, v novi, ki je začela veljati 30. julija, pa ni tako,” pravi Bele. Da bi v celoti izpolnili standarde in zadostili zahtevam uredbe, bi morali na deponiji prilagoditi tehnologijo ločevanja odpadkov. “Deponija medtem deluje legalno. Oddali smo vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja in jo nadgradili z vsemi zahtevanimi prilogami.”
Vloga po dveh letih še ni popolna?
Vlogo je Komunala oddala že pred dvema letoma. Zakaj Arso še ni izdal odločbe? “Ker upravni postopek še ni zaključen, ne moremo dati informacije, ali je stranka resnično oddala vsa zahtevana dokazila. Vloga mora vsebovati vsa dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev po uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Vključno s podatkom, na kakšen način bodo zagotovili, da na odlagališču odlagajo samo obdelane odpadke in vključno s finančnim jamstvom. Vsekakor pa lahko zagotovimo, da finančno jamstvo še ni predloženo,” so sporočili iz Arso. Bele ima glede izračuna finančnega jamstva pomisleke: “Po prvi projekciji bi morali plačati osem milijonov evrov. Po usklajevanju z Arso ugotavljamo, da bi znesek lahko zmanjšali na manj kot polovico.” Kot je povedal, izračun zajema površino za sanacijo na odlagališču - tudi tisto, ki je že sanirana. “Polovico odlagališča smo že sanirali in zaprli. Nesmiselno je zagotavljati denar za sanacijo že sanirane površine. Drugo vprašanje so izcedne vode. Izračun kaže visoke zneske, a že danes vemo za realne, saj za izcedne vode plačujemo prek čistilne naprave,” ugotavlja Bele.
V Arso in na okoljskem ministrstvu vračajo žogico in trdijo, da so za takšen izračun jamstva za sanacijo krivi v Komunali: “Komunala Izola še ni oddala vloge za pridobitev odločbe o zaprtju dela odlagališča, kar bi upoštevali pri izračunu višine finančnega jamstva.” O izcednih vodah pa: “Finančno jamstvo predstavlja vir financiranja državi v primeru, da upravljalec odlagališča ne bo izvedel vseh ukrepov v času zapiranja odlagališča in še 30 let po zaprtju odlagališča.”
Kazni inšpektorjev ne pričakujejo
Okoljska inšpekcija je Komunali v času, ko je bil direktor Alojz Zorko, zaradi neizvajanja obdelave odpadkov izrekla kazen v višini 10.000 evrov za pravno osebo (JP Komunala) in 1200 za odgovorno osebo (Zorko).
Koprčani so svoje odlagališče komunalnih odpadkov v Dvorih zaprli julija 2009, Pirančani pa svojega v Dragonji januarja letos.
Župan Igor Kolenc je za enega slovenskih tednikov izjavil, da bi v primeru zaprtja odlagališča morali odpadke odvažati v obdelavo in odlaganje na druge lokacije, kar bi znatno povečalo stroške. Ali to pomeni, da je bolje plačevati (nizke) kazni, kot pa odpadke odvažati drugam? Še posebej, ker so cene komunalnih storitev zamrznjene. “Komunali zagotovo ni v interesu plačevati kazni,” je prepričan Kolenc, ki v času, ko v Komunali pričakujejo podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja, ne pričakuje novih kazni inšpektorjev. “Vsak ima svojo vizijo na tem področju. To je eno od razmišljanj kolegov v drugih komunalnih podjetjih,” pa je dejal Bele. “Jaz sem za izpolnjevanje zahtev, ampak v realnih obsegih. Regijski centri naj bi zaživeli konec leta 2015. To je relativno kratek čas, v katerem velike naložbe v deponijo niso upravičene. Upravičeno pa je prilagoditi delovanje deponije zahtevam, ki jih nalaga zakonodaja,” trdi direktor izolske Komunale.
Če bi morali ad hoc zapreti deponijo ...
Bele ne izključuje možnosti, da bi morali na hitro zapreti odlagališče, kot so ga morali, denimo, Koprčani.
“Na ta scenarij smo pripravljeni, vendar nanj ne računamo. Država se tudi zaveda, da to zahteva čas, da bomo morali odpadke nekje odlagati, dokler ne bo zadeva rešena na višji ravni, z jasno zakonodajo in odprtjem regijskih centrov za ravnanje z odpadki,” razmišlja.
NIVES KREBELJ
