Na festivalu belega tartufa prvič legalno nabrane slovenske gomoljike
Čeprav je letošnja letina za zdaj pičla, je Vinku Šavletu, predsedniku Društva tartufarjev slovenske Istre, uspelo dobiti kar zajeten kupček plemenitih belih tartufov, da je drugi Festival belega tartufa v Gradinu upravičil svoje ime. “Vsi tartufi so iz gozdov slovenske Istre,” je ponosno in zadovoljno povedal, saj je od letošnjega poletja spet dovoljen lov na tartufe tudi v Sloveniji.
GRADIN> Plemeniti beli tartuf, tuber magnatum pico, je najbolj žlahten med vsemi gomoljikami, tudi veliko redkejši je od drugih tartufov. Dovolj dišeči zrastejo na malo koncih. Najbolj cenjeni so iz pokrajine Langhe v deželi Piemont, ob njih pa istrski. Rastejo tudi po pobočjih in dolinah slovenske Istre, med Rižano in Malinsko ter zahodnimi izviri reke Mirne, ob kateri je bil najden tudi doslej največji tartuf na svetu. 1,31-kilogramskega je s pomočjo izurjene psice Diane ulovil istrski kralj tartufov Gianfranco Zigante iz Livad.
Lov ni več prepovedan
V Sloveniji je bil do letošnjega poletja lov na tartufe prepovedan zaradi napačne domneve o njihovem iztrebljanju. Zavzetost koprskega poslanca Marijana Križmana pa je letošnje poletje prepričala vlado, da je sprejela nov odlok, po katerem je lov na tartufe pod določenimi pogoji dovoljen. Tako se približno 30 slovenskih lovcev na tartufe v istrske gozdove zdaj odpravlja legalno, čeprav njihovo licenciranje še ni bilo izpeljano, ker se državni organi niso dogovorili, kdo je zanj pristojen.
Slaba sezona
Zaradi suše je bila letos zemlja zbita, tudi prevroče je bilo za rast tartufov, zato je bila poletna sezona, ko raste poletni črni tartuf, slaba. “Pa še tiste, ki so zrasli, so v veliki večini pojedli divji prašiči,” se priduša Vinko Šavle, ki se že dolgo ukvarja s tartufi, od ustanovitve pred nekaj leti pa vodi Društvo tartufarjev slovenske Istre. Tudi sezona belih tartufov se je začela slabo, malo jih je in zaradi zbite zemlje so preveč ploščati. Posledično so cene višje, kot v istem obdobju v prejšnjih letih: večji primerki so bili v Gradinu po 3200 evrov za kilogram, drobiž pa po 1800 evrov. “Po moji oceni gre v Sloveniji letno v promet do pol tone svežih črnih tartufov in nekaj deset kilogramov belih, večinoma drobnih,” pove Šavle. Del te količine je iz slovenskih gozdov, večina pa iz Hrvaške in Italije.
Na tartufarskem festivalu so ponujali jedi s tartufi, prodajali tartufe in proizvode iz njih, pa tudi druge pridelke, oljčno olje, vino, žganjice, suho sadje, marmelade in tudi prve kakije. Kogar je zanimalo, pa se je z Marinom Radinom iz Žrnjovca podal v gozdove med Gradinom in Abitanti, kjer je Radin s poslušnima in igrivima psičkama Aro in Lili demonstriral lov na tarufe.
SAŠO DRAVINEC
