Na istrski njivi raste krompir, ne avokado
Mlada čebula, šparglji, klapavice, oljčno olje, pirin kruh, vino in še več dobrega, kar pridelajo ekološke kmetije po Istri in Sloveniji, je tudi minuli teden padlo v domače lonce in sklede. V približno sto gospodinjstev so zabojčke s svežo hrano pripeljali člani Kmetijske zadruge Zemlja&Morje, ki upajo, da bo podpora domačemu kmetu ostala živahna tudi po odpravi ukrepov.
ISTRA > Dostava hrane na dom je po uvedbi ukrepov zoper širjenje koronavirusa in zaprtju domačih tržnic postala priljubljen način nakupa domačih pridelkov. Ker veliko kmetov nima časa za vzpostavljanje spletne prodaje, je Kmetijska zadruga Zemlja&Morje s spletnim naročanjem zabojčkov hrane postala njihov več kot dobrodošel pomočnik.
A če so v prvem tednu vladnih ukrepov dostavili 200 zabojčkov na dom, so jih denimo ta teden polovico manj. Resda še vedno več, kot pred epidemijo koronavirusa, ko so razdelili okoli 30 zabojčkov na teden, vendar jim padec prodaje vzbuja pomisleke, koliko bo nakup lokalno pridelane hrane postal naša dejanska navada tudi po epidemiji.
V Istri je bilo leta 2000 približno 2200 kmetij, leta 2010 pa že 500 manj.
Domača hrane je daleč od uvožene eksotike
Kako so nas trgovine, v katerih je ne glede na letni čas na voljo domala vso sadje in zelenjava tega sveta, razvadile in oddaljile od zemlje, pove Dane Podmenik, član in predsednik Zadruge Zemlja&Morje.
“Mlad krompir je komaj pogledal iz zemlje in bo rasel še nekaj časa, preden ga bomo lahko ponudili kupcem. A ljudje hočejo krompir, četudi italijanski, pa banane, avokado in pozabljajo, da ta hrana k nam prihaja samo iz uvoza, ni sveža in pomembno prispeva k podnebnim spremembam. Zato se bojimo, da osveščanje o pomenu nakupovanja lokalno pridelane hrane še vedno ni nekaj, čemur bi dajali dovolj velik pomen,” razmišlja Dane Podmenik.
V Istro je prišel kot Ljubljančan, tukaj študiral in diplomiral iz ekološkega kmetijstva v slovenski Istri ter po spletu okoliščin spoznal pionirje ekološkega kmetijstva, kot so Danijel Mivšek, Boris Fras in Dean Plahuta ter postal kmet.
Ob redni zaposlitvi v zadrugi obdeluje tudi več njiv, oljke in češnje na približno treh hektarjih najete zemlje in te dni s skrbjo opazuje, kako se razvijajo mladi stroki graha, ki ga je letos posadil na 1500 kvadratnih metrih. Suša je nekatere že poškodovala, se pa ostali ne dajo in so že sladki, seveda ob rednem namakanju.
Ob četrtkih in petkih s kmeti preverijo, kaj je zraslo na njivah, nakar v petek odprejo spletno naročanje, v ponedeljek ga sklenejo, v torek prevzamejo pridelke, ki zrastejo na 50 ekoloških kmetijah v Istri in Sloveniji, nakar sledi sortiranje in tehtanje ter vsakotedenski logistični izziv - razvoz hrane do kupcev v Istri.
“Jemo boljšo hrano”
Tudi do Simona Kerme, ki smo ga ujeli, ko je na Markovcu prevzemal svoj zabojček. “Ekološko kmetovanje je bilo zmeraj v ospredju mojega načina razmišljanja. Vsi člani naše družine živimo tako ter skušamo po najboljših močeh podpirati lokalne kmete in razvoj podeželja, nenazadnje pa nam je najbolj pomembno, da jemo boljšo hrano. Tudi v trgovinah nas zanima poreklo hrane in če se le da, kupimo tisto, ki je zrasla čim bližje Sloveniji,” razloge, zakaj ostala zvest lokalno pridelani hrani, niza Simon Kerma.
V zabojčku, ki ga je prejel, pa je našel vse, kar je naročil: jabolka, krompir, blitvo, korenje, bezgov sirup, kisle kumarice in vino.
Zadruga tudi zaposluje
Kmetje so z zaprtjem tržnic in uvedbo ukrepov zoper širjenje koronavirusa ostali brez svojih prodajnih poti. Tudi tu se pokaže moč zadruge, čemur pritrdi tudi Dean Plahuta z ekološke kmetije Plahuta iz Marezig.
“Svoje spletne prodajalne nimam in vina skorajda ne bi mogel prodati, če ne bi bil član zadruge,” pove kmet, znan po svojih ekološko pridelanih vinih ter po novem tudi pridelovalec češenj. V največjem nasadu češenj v Sloveniji ima posajenih 800 dreves, ki že delajo zelene plodove. Čez dober mesec jih bo lahko ponudil trgu.
Kljub krizi bo zadruga te dni tudi zaposlovala, in sicer 60-letno gospo, ki je bila zadnjih deset let brezposelna, po šestmesečnem usposabljanju pa bo sedaj za poln delovni čas prevzela vodenje administracije. “Priložnost dajemo tudi osebam, ki bi drugače težko dobile delo oziroma so težko zaposljive,” doda Dane Podmenik in ob tem podčrta, da razvoja zadruge ne bi bilo brez podpore LAS Istre - Lokalne akcijske skupine za območje občin Ankaran, Koper, Izola in Piran.
