Na kontejnerski pomol pa so pozabili
V koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo podaljšali drugi pomol oziroma gradili tretjega. Niti z besedo pa niso omenili podaljšanja prvega - kontejnerskega - pomola, ki je za Luko Koper daleč najpomembnejši projekt. Zakaj? Je mar “pristaniški” del koalicijske pogodbe pomagal pisati koprski župan Boris Popovič, ki je odločen nasprotnik podaljšanja prvega pomola?
KOPER > Za Luko Koper je podaljšanje prvega pomola za dodatnih 100 metrov nepogrešljivo, da bo v pretovoru zabojnikov lahko ohranila primat v severnem Jadranu. Podaljšanje je že predvideno tudi v državnem prostorskem načrtu za pristanišče. Koprski župan Boris Popovič pa tega ne podpira; menda tudi zato ne, ker so lučaj od prvega pomola gostinski lokali v lasti njegove družine. A na Mestni občini Koper odgovarjajo, da za zdaj niso bili vključeni v projekte, ki jih podpira novo oblikovana vladna koalicija. “Seveda pa pričakujemo, da bo v prihodnosti sodelovanje na ključnih področjih, kot je pristanišče Koper, tako, da bodo upoštevani tudi interesi občine oziroma njenih občanov,” so poudarili.
V Luki Koper pa pravijo, da je njihova strategija razvoja že dolgo znana. Veseli jih, da so nekateri njihovi projekti v vključeni v koalicijsko pogodbo, in upajo, da jih bo vlada pomagala financirati. “Od koalicijske pogodbe sicer ne pričakujemo, da bi podrobno vključevala vse naše razvojne projekte, zaskrbljeni pa smo, ker ni nikjer omenjen drugi železniški tir oziroma povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, kar je v medsebojni korelaciji z načrti prostorske širitve pristanišča,” so dodali.
Poslanec Gašpar Gašpar Mišič (PS), ki je sodeloval pri pisanju koalicijske pogodbe, pravi, da drugi tir res ni izrecno omenjen, da pa je vključen v besedilu, da bodo poenostavili postopke in zakonodajo pri umeščanju infrastrukturnih projektov v prostor in pospešili pridobivanje evropskega denarja. “O podaljšanju pomolov pa se bomo konkretno še dogovarjali z upravo Luke Koper, važno je, da bodo projekti do konca leta v Bruslju, da lahko še računamo na denar iz sedanje evropske finančne perspektive” pravi Mišič.
KATJA GLEŠČIČ