Na Koprskem slab odziv na program Svit

KOPER> Internist Blaž Berger ob tem opozarja, da odkrijejo pred rakaste ali celo rakaste tvorbe tudi pri ljudeh brez vidnih težav.

Statistika kaže, da se je na vabilo za vključitev v program Svit na ravni celotne države odzvalo nekaj čez 58 odstotkov povabljenih oseb, presejane pa je bilo 52,51 odstotka povabljene populacije. Koprska zdravstvena regija je v tem pogledu najslabša, saj je izjavo o sodelovanju vrnilo manj kot 54 odstotkov povabljenih, delež presejane populacije pa je bil 48,29 odstotka, je na današnji novinarski konferenci Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper navedla koordinatorka za Svit pri koprskem zavodu Živa Žerjal.

Večja odzivnost bi zmanjšala število obolenj

Ob tem je Krek prepričan, da bi ob večji odzivnosti lahko “bistveno zmanjšali število rakavih obolenj v regiji”. Rak je sicer drugi vzrok smrti tako v regiji kot v Sloveniji, s postopnim staranjem prebivalstva pa bo tveganje za rakava obolenja čedalje večje, je dodal.

Raziskava o rakavih obolenjih v koprski zdravstveni regiji, v okviru katere so obravnavali desetletje 1999-2008, sicer kaže, da je incidenčna stopnja raka v obalno-kraški regiji nekoliko višja kot na ravni celotne države. To pa gre po mnenju soavtorice raziskave Marine Sučić Vuković pripisati tudi večjemu deležu starejših v tej regiji. Število rakavih obolenj sicer tako v regiji kot v Sloveniji narašča, po njenih besedah pa so med vzroki tudi boljše diagnostične zmožnosti.

Na prvem mestu je pljučni rak

V koprski regiji je vrstni red najpogostejših rakavih obolenj pri moških nekoliko drugačen kot na ravni države. Če je po podatkih iz leta 2008 na splošno na prvem mestu rak prostate, ki mu sledijo rak kože, pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, je v Kopru na prvem mestu pljučni rak, nato rak kože, rak debelega črevesa in danke ter rak prostate. Statistično pomembna je zlasti nižja pojavnost raka prostate v primerjavi s slovenskim povprečjem.

Pri ženskah je statistika v regiji bolj podobna državni, saj prednjači rak dojk, za njim so rakava obolenja kože ter na tretjem mestu rak debelega črevesa in danke.

Stopnja umrljivosti zaradi raka je pri moških v regiji in državi višja kot pri ženskah, med vzroki smrti pa je na prvem mestu pljučni rak, ki mu sledi rak debelega črevesa in danke, na tretjem mestu je rak dojke. Pri tem je pomembna ugotovitev, da na več kot tretjino smrti zaradi raka pomembno vpliva življenjski slog.

Možnost ozdravitve v prvi fazi je zelo dobra

Prav zato so sodelujoči na novinarski konferenci poudarili zlasti pomen vključevanja v preventivne programe zgodnjega odkrivanja raka. Internist z izolske splošne bolnišnice Blaž Berger poudarja pomen odkritja rakavih obolenj v zgodnji fazi, kjer je možnost ozdravitve zelo dobra. Strokovnjaki namreč menijo, “da lahko z veliko verjetnostjo preprečimo ali vsaj zelo zmanjšamo verjetnost nastanka bolezni kasneje”.

V celi državi so v dveh letih delovanja programa Svit odkrili več kot 700 rakov debelega črevesa in danke oziroma dobrih pet odstotkov primerov, ki so bili pozitivni na testiranja. “Ti ljudje so bili v več kot 90 odstotkih povsem brez nekih težav, ki bi opozarjale na to, da je bolezen že prisotna,” je opozoril Berger.

STA