“Na ladji ni facebooka”

Istra
, posodobljeno:

Poveljnik Portoroža Miroslav Koželj - Štajerec, ki že dolgo živi v Izoli, seveda, kadar ni na morju - bo na ladjo predvidoma jutri vkrcal še gorivo, hrano in vodo. Nato jo bo iz Nantonga usmeril na prvo službeno potovanje proti Indoneziji, kjer naj bi vkrcala premog. “Prve dni se bolj malo spi,” pravi kapitan.

Miroslav koželj
Miroslav koželj

Izkušeni kapitan pluje že vse od leta 1968, a prevzem nove ladje je vedno nekaj posebnega, pravi: “Seveda, je posebno doživetje, še posebej, ker si naše podjetje dolgo ni moglo privoščiti novih ladij. Šele po več kot 20 letih kupujemo nove ladje.”

>Kakšna je ladja Portorož?

“Na poskusnih vožnjah smo že bili. Peljali smo iz Nantonga po reki Jangce na odprto morje, kjer smo tri dni preizkušali motor, krmilno sistem in pogon ladje. Vse je potekalo normalno. Klasifikacijska ustanova, ki spremlja gradnjo ladje, ji je brez težav izdala spričevala.”

>Koliko časa potrebujete, da ladjo “udomačite”?

“Lep izraz, udomačiti. Za to bo potrebnih še nekaj mesecev. Do tedaj lahko pridejo na dan še kakšne manjše pomanjkljivosti ali napake, ki jih je treba popraviti.”

>Najbrž je najtežje prve dni?

“Da, prve dni se ne spi prav veliko. Imamo 23 članov posadke, a na ladji nas je pet izkušenih, ki moramo v prvih dneh držati zadeve v rokah.”

> Kako so se v 20 letih spremenile ladje?

“Ladje so predvsem zrasle. Včasih so bile običajne ladje s 7000 ton nosilnosti, danes pa imajo več kot 50.000 ton. So avtomatizirane: posadke je vse manj, elektronike pa vse več. Sicer pa je vse enako: krma je krma, premec pa premec. A brez človeka nikoli ne bo šlo.”

> Dandanes se veliko govori o piratih, predvsem v Somaliji. Vas to skrbi?

“Gre za resno grožnjo, ki je zelo neprijetna za posadke na ladjah. Mislim, da smo zamudili čas, ko bi piratstvo lahko zatrli. Danes se je piratstvo že tako razširilo, da ne vem, kako se bo to končalo. Sam nisem imel bližnjih srečanj s pirati, bil pa sem blizu, ko so napadli neko drugo ladjo. Samo z daljnogledi smo lahko spremljali, kaj se dogaja.”

>Podpirate zamisel, da bi na ladje vkrcali vojsko? Nekateri se namreč zavzemajo za to.

“Da, to se bo moralo zgoditi. Posadka nima orožja in ni niti usposobljena za ravnanje z njim, zato bi to bil za nas velik problem. Jaz sem za kar najbolj ostro ukrepanje proti piratom, kajti sicer se ti napadi ne bodo končali. To niso več reveži, ampak skrbno organizirane skupine. Glavni organizatorji, krivci, sedijo v pisarnah v Švici in še kje.

> Kako se je nasploh spremenilo življenje pomorščakov? Romantike ni več, mar ne?

“Ne, te že davno ni več, pravzaprav je nikoli ni bilo. Življenje pomorščakov se slabša. Družabnega življenja na ladji skorajda ni več. Ladja je delo: pomorec 'oddela' svojih šest mesecev in gre domov. Včasih se je na ladji živelo, zdaj ni več tako. Naš način življenja tega ne dopušča več. Ladje so v pristanišču vse manj časa, dela se noč in dan ...”

>Nič nenavadnega torej, da mlade vse manj vleče na morje ...

“Ne, res jih ne. Konec koncev na ladji ni facebooka in interneta.”

KG