Na Markovcu obnavljajo vročevod
Na Markovcu nadaljujejo z obnovo dotrajanega vročevoda tamkajšnje kotlovnice. Delavci bodo do konca meseca zamenjali skoraj 40 let stare in preperele cevi na območju med Ulico Vena Pilona, Sergeja Mašera in Kraljevo ulico.
MARKOVEC > Obnove vročevoda so se lotili že pred petimi leti in poteka po traktih, najprej na območjih, kjer so v zemlji najstarejše cevi. “Stare cevi so pogosto puščale, zaradi česar smo bili med sezono ves čas na trnih, ali bo prišlo do izpada ogrevanja. V takšnih primerih so običajno prizadete cele soseske, odprava napake pa traja tudi več dni,” spomni predsednik Kurilnega odbora kotlovnice na Markovcu Branko Veladžič.
Po njegovih besedah jim največ težav pri obnovi povzroča pomanjkljiva dokumentacija o poteku trase starega dela vročevoda. Iskanje natančne lokacije puščanja je zato zelo zahtevna naloga. Pravi, da bodo po obnovi dobili v roke vse papirje o poteku obnovljenega dela trase, vgrajene cevi pa da so sodobne in opremljene s sistemom za prepoznavanje mesta puščanja.
Prihodnje leto bo na vrsti obnova glavnega voda, od kotlovnice na Ulici Vena Pilona 1 v smeri proti stolpiču na številki 18 in nato proti osnovni šoli Antona Ukmarja. V kurilnem odboru se zavedajo, da je tudi ta del problematičen, vendar upajo, da bodo cevi zdržale še eno sezono, na spomlad pa nameravajo začeti z gradbenimi posegi.
Etažni lastniki stavb, priključenih na kotlovnico Markovec, so postopke za izbiro izvajalcev vodili v sodelovanju z upravnikom kurilnice, družbo Istrabenz plini. Prek zbiranja ponudb so prenovo zaupali podjetjema Santosa za strojni del in Grafistu za gradbeni del, medtem ko so dokumentacijo za projekt pripravili v podjetju Procedo, ki izvaja tudi nadzor. Po predračunu naj bi gradbena dela stala približno 100.000 evrov, natančen znesek pa bo znan po obnovi.
Veladžič pojasnjuje, da so vsakodnevno prisotni na terenu, kjer spremljajo odzive stanovalcev in o morebitnih pritožbah obveščajo tako upravnika kot nadzor. Udeležujejo se tudi rednih tedenskih sestankov nadzornika z izvajalci del. ”Sprva smo prejeli nekaj pripomb, da se dela izvajajo prepočasi. Res pa je, da je bilo v tistem obdobju, torej v sredini julija, zelo vroče, zato menim, da je je bilo nemogoče pričakovati, da bodo delavci na gradbišču ves dan,” ocenjuje.
Veladžič se strinja, da je za stanovalce gradbišče sicer moteče zaradi hrupa, zasedenih parkirišč in oviranega dostopa. “V nekaj tednih bo tudi tega konec, nato pa bomo imeli nekaj desetletij mir,” je optimističen.
NATAŠA HLAJ