Na medverskem forumu pozvali k skupnim prizadevanjem za premagovanje razlik na Balkanu
V Kopru se je dopoldne začelo medversko srečanje Forum za dialog in mir na Balkanu, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki verstev v regiji, pa tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Ta je verske voditelje pozvala, naj s svojim zgledom in delovanjem prispevajo k premagovanju razlik na Balkanu. Podprli so evropsko perspektivo območja.
KOPER > Forum, kot osrednje dejanje dvodnevnega srečanja visokih verskih predstavnikov v Kopru, ki ga skupaj s koprsko škofijo organizira Slovenska škofovska konferenca (SŠK), je dopoldne z uvodnim nagovorom odprl predsednik SŠK Andrej Saje.
Poudaril je, da zavzemanje za mir v sodobni družbi poleg mednarodne skupnosti vključuje tudi druge družbene akterje, še zlasti krščanske Cerkve in ostale religije, pa tudi slehernega posameznika. "Smo soodgovorni za življenje na tem planetu, z majhnimi in vsakdanjimi dejanji smo sodelavci pri gradnji miru," je dejal.
Iskren dialog in sposobnost poslušanja
Prizadevanje za mir je sicer po Sajetovi oceni možno samo v iskrenem dialogu in sposobnosti poslušanja. Zato je pozval, naj bo forum zgled dialoga, poslušanja, sprejemanja različnosti in sodelovanja, "da zmanjšamo delitve in konflikte ter prispevamo h gradnji miru in boljšega sveta".
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru ocenila, da zaradi akutne politične nestabilnosti Zahodnega Balkana, zločinov, ki so se dogajali v tej regiji, in zaradi zdrsov demokracije, "ki smo jim danes priča vsepovsod", čas za medversko srečanje ne bi mogel biti bolj primeren, vprašanje kako naprej, pa da je bolj aktualno kot kdaj koli prej.
Pirc Musar: Države zahodnega Balkana bodo močnejše v EU
Izpostavila je nujnost nadaljevanja evropske perspektive Zahodnega Balkana. "Želim si, da voditelji tamkajšnjih držav spoznajo, da bodo močnejši, če bodo del evropske integracije in da se je zato kdaj čemu treba tudi odreči. Vsaka kandidatka, tudi Slovenija, je bila na taki preizkušnji. Dejstvo, da smo pri približevanju EU morali skleniti določene kompromise, se nam je mnogotero poplačalo. Danes je Slovenija v vseh ozirih neprimerno bogatejša kot takrat, ko ni bila članica," je poudarila.
Sklepanje kompromisov in strah pred izgubo privilegijev v primeru članstva v EU imata lahko po njeni oceni katastrofalne posledice: "Ne za tiste, ki dvomijo in jih je strah - ti bodo svojo moč in privilegije ohranili. Skrbi me za tiste, ki želijo napredek in uresničitev svojih kariernih sanj."
Predsednica se zaveda, da je pred regijo še mnogo izzivov, pri čemer je izpostavila še vedno navzoče delitve in izključevanje, tudi na verski osnovi. Zato je navzoče pozvala: "Če kdo, potem vi lahko naredite velik, celo odločilen korak v smer sodelovanja, medsebojnega razumevanja, odprave delitev in sprejemanja drugačnosti ... Tudi vi ste poklicani, da pomagate celotni regiji, da se usmeri na pot odpuščanja, sprejemanja raznolikosti in vključujoče prihodnosti."
Kultura srečevanja v izogib kulturi spopada
Kot delegat papeža Frančiška se srečanja udeležuje vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. V nagovoru je izpostavil, da so balkansko regijo nekoč poimenovali sod smodnika, a hkrati "smo v regiji videli tudi veliko izjemnih primerov sožitja med pripadniki različnih narodnostni, kultur in izpovedi”.
Vseeno izzivi v regiji po njegovi oceni ostajajo. Med drugim je treba nenehno vlagati v kulturo srečevanja, "da ne bo prišlo do kulture spopada", pri tem pa je kot enega od pomembnih vidikov izpostavil dialog, "ki je bistven v trenutnem obdobju globalizacije".
Podaril je tudi pomembnost medverskega dialoga, ki je tudi po mnenju papeža Frančiška "bistveni predpogoj za mir". Medverski dialog je dolžnost vseh vernikov in verskih voditeljev, je dejal. Tudi sam kot eno od rešitev za ohranitev miru na Balkanu vidi t. i. evropsko pot območja, ki jo podpira tudi Sveti sedež.
Medverskega srečanja v Kopru, ki predstavlja enega letošnjih najpomembnejših dogodkov v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše v regiji, se udeležujejo predstavniki katoliške, pravoslavne, luteranske, islamske in judovske skupnosti. Tudi njihovi predstavniki so v svojih nagovorih izpostavili potrebo po nenehnem aktivnem premagovanju razlik in medsebojnemu dialogu, kar da je tudi naloga njih samih. Izzivov je sicer veliko, a niso nepremagljivi, so menili.
V deklaraciji poziv vodilnim, naj širijo mir
Ob koncu triurnega foruma so udeleženci sprejeli posebno deklaracijo z zaključnimi sklepi. V njih med drugim ugotavljajo, da je njihov skupni cilj mir, zato pozivajo vse posameznike, zlasti tiste na vodilnih položajih, naj ga širijo in si zanj prizadevajo. Izpostavljajo, da ekstremizem, terorizem in vse druge oblike nasilja in vojn nimajo nič opraviti s pristno religijo in morajo biti zavrnjeni tako v družbi kakor tudi na ravni verskih skupnosti samih. Ugotavljajo tudi potrebo po rednem srečevanju in iskanju skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi na območju Balkana, kjer da imajo zaradi svojega zgodovinskega in sedanjega vpliva posebno odgovornost predvsem Katoliška in Pravoslavna cerkev ter Islamska skupnost.
Po današnjem popoldanskem srečanju v Taverni Mladi za mir in nocojšnjem slavnostnem koncertu v stolnici se bo dogajanje jutri nadaljevalo s slovesno mašo v koprski stolnici, ki ji bo vodil Parolin.
Kardinal Parolin: Verstva imajo lahko temeljno vlogo pri gradnji miru
Ta je ob robu medverskega Foruma za mir in dialog na Balkanu v Kopru dejal, da imajo verstva lahko temeljno vlogo pri gradnji miru. Ob tem pa je opozoril, da lahko tudi vzorne primere sožitja in miru v trenutku uničijo negativne sile, napetosti in protislovja.
V izjavi za novinarje po udeležbi na dopoldanskem delu medverskega foruma je kardinal Parolin poudaril zanimanje Svetega sedeža za tovrstne pobude in dodal, da potrebujemo konkretne vzore sožitja in miru.
Koprskemu srečanju predstavnikov različnih religij je pripisal velik pomen. Kot je dejal, ga je posebej razveselilo, da so bili vsi prispevki udeležencev na visoki ravni in da so številni poudarili dobre prakse sodelovanja.
Takšni forumi so po njegovih besedah novost in se množijo. "Vedno so obstajali stiki med predstavniki različnih religij, danes pa se predstavljajo na nov način, verjetno zaradi manipulacij z razlikami," je dodal. Po njegovih besedah nekateri razlike izrabljajo za svoje interese, ki so lahko kakršnekoli narave.
Po prepričanju vatikanskega državnega tajnika je treba nadaljevati po poti takšnih srečanj in se še bolj truditi, ker smo v obdobju, ki ima drugačne značilnosti od preteklih.
Kardinal Parolin se je popoldne v Kopru srečal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom.
V predsedničinem uradu so na Twitterju objavili, da sta se pogovarjala o pomenu miru, vojni v Ukrajini in razmerah na Zahodnem Balkanu. Parolin in predsednica Pirc Musar sta se po njihovih navedbah strinjala, da imajo verski in politični voditelji pomembno vlogo pri stabilnosti v regiji, in da s svojimi dejanji dajejo zgled ljudem. Predsednica republike je ponovila tudi, da je spoštljiv dialog nadvse pomemben.
Vlada je medtem tvitnila, da sta Golob in Parolin na njunem drugem srečanju v mandatu trenutne vlade govorila o razmerah na Zahodnem Balkanu in o vojni v Ukrajini.
