Na okrogli mizi o pozitivnih in negativnih vidikih širitve koprskega pristanišča
Zaradi strahu pred vplivi na okolje se ne smemo odpovedati razvoju, saj lahko pozitivni učinki pretehtajo negativne, je na okrogli mizi poudaril koprski župan Boris Popovič. Roberto Levanič iz Luke Koper meni, da predvidena širitev Luke ne bo vplivala na okolje, Robert Turk iz zavoda za varstvo narave pa opozarja na degradacijo morskega ekosistema.
KOPER> Kot je na današnji okrogli mizi z naslovom Obala, morje in razvoj, ki je v okviru Melikovih dni potekala v Kopru, spomnil Boris Popovič, so obmorska občina in so se že pred časom "naučili živeti z morjem", tudi razvoj občine zato temelji na spoštovanju okolja.
S pravilnim načrtovanjem do boljšega stanja
To pa po njegovem ne pomeni, da ne bi smeli z ničemer posegati v to okolje. S pravilnim načrtovanjem bi bilo namreč mogoče obstoječe stanje, ki sicer ni slabo, še izboljšati, meni župan.
Strah pred širitvijo koprskega pristanišča, kot jo predvideva državni prostorski načrt (DPN), je zavrnil tudi vodja službe za investicije, tehniko in nabavo pri Luki Koper Roberto Levanič. Do končnega predloga DPN so namreč prišli na temelju strokovnih ocen in ob iskanju rešitev, ki bi zagotovile, da s širitvijo pristanišča ne bi poslabšali stanja voda.
Predstavnik ministrstva za promet Žarko Pregelj pa je k temu dodal, da DPN določa neke dokončne meje prostorskega razvoja pristanišča, ki pa so še vedno sprejemljive za okolje.
Morski ekosistem je že zdaj degradiran
Manj optimističen je bil Robert Turk iz piranske območne enote Zavoda za varstvo narave. Po njegovem smo namreč že "pošteno okrnili" ekosistemske usluge, ki jih nudi slovensko morje. Ta morski ekosistem pa smo žal precej degradirali, trdi Turk, ki je kot dokaz za to navedel izginjanje podvodnih travnikov.
Turk je tudi posvaril pred enačenjem med rastjo in razvojem. Rešitev za ohranitev ekosistema sam vidi v zavarovanih območjih, vzporedno z njimi pa bi morali poskrbeti še za ustrezno upravljanje preostalih delov obale.
Na pomanjkanje raziskav o vplivu na ribjo populacijo je opozorila predstavnica kmetijskega ministrstva Anica Zavrl Bogataj. Milan Orožen Adamič iz ZRC SAZU pa je navedel, da je Jadransko morje zaradi svoje plitkosti toliko bolj občutljivo za vsakršne posege.
Znanstveni simpozij Melikovi dnevi se letos osredotoča na geografske vidike upravljanja z morjem in zaledjem. Dvodnevni simpozij v organizaciji Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Znanstveno-raziskovalnega središča UP v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije bodo sklenili v soboto. STA