Na okrogli mizi o prihodnosti Južnega toka

PIRAN> Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Božo Cerar pa je prepričan, da bosta EU in Rusija glede projekta našli kompromis.

Na današnji okrogli mizi v okviru akademije je predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast pojasnil, da Južni tok za Slovenijo predstavlja izredno pomemben strateški projekt, ki bo na področju energetike pomenil diverzifikacijo in večjo zanesljivost dobave ter bo zagotavljal večjo konkurenčnost.

65 milijard kubičnih metrov plina na leto

Plinovod bo imel zmožnost prenosa 65 milijard kubičnih metrov plina letno, po nekih optimističnih ocenah pa naj bi začel obratovati v letu 2015, je nadaljeval Napast. Spomladi so podpisali družbeno pogodbo, septembra pa so skupno podjetje za gradnjo plinovoda v Sloveniji vpisali v sodni register.

Poudaril je, da je zelo pomembno, da poiščejo rešitev, “ki bo skladna z evropsko direktivo” in slovensko zakonodajo. Drugi izziv pa predstavljajo umeščanje v prostor in okoljske presoje. “Tukaj je zelo pomembno, da bodo ti postopki učinkoviti,” je dejal Napast in dodal, da imajo na tem področju pozitivne izkušnje.

Široka politična podpora projektu

Sodelujoči v projektu zaznavajo široko politično podporo Južnemu toku, pri čemer želijo čim bolj transparentno seznanjati tudi javnost, je poudaril prvi mož družbe Geoplin. Kot je še pojasnil, pa ni vse odvisno samo od Slovenije: “Ključna bodo vprašanja, kako se bo uspelo deležnikom projekta dogovoriti tudi z italijansko stranjo.”

Ob tem je opozoril na posredne učinke Južnega toka, zlasti investicijsko dejavnost, ki utegne slediti. Geoplinu so zaupali veliko večino tehničnega in operativnega dela za izvajanje skupnega podjetja, je pojasnil.

Verjamejo v kompromis med EU in Rusijo

Državni sekretar na MZZ Božo Cerar je omenil, da glede Južnega toka ostajajo na ravni EU - Rusija določene odprte zadeve. Evropska unija si namreč želi diverzificirati tako poti energentov kot tudi same vire. “Resda se v tem trenutku zdi, da smo še precej vsaksebi, ampak jaz trdno verjamem, da je kompromis možen, da Rusija nekako pristane, da bo ta plinovod gostil še kakšen drug plin, ne samo ruskega,” je pojasnil.

Prav tako obstaja zamisel, da pride relativno hitro do srečanja na ravni predsednikov vlad držav, ki so angažirane v projektu. “Nihče si ne želi sestanka zaradi sestanka, ampak želimo si sestanek, ki bo potrdil preboj,” je nadaljeval Cerar.

O natančni časovnici državni sekretar ni želel špekulirati, je pa Napast namignil, da bi do srečanja utegnilo priti še decembra. Dodal je, da bo v kratkem začela delo tudi ekspertna skupina, ki so jo vzpostavili na njihovo pobudo.

Slovenci bi najlažje uvažali v Rusijo

Direktor družbe Riko Janez Škrabec pa je kot “velik apologet Južnega toka” opozoril, da je Evropa v krizi, medtem ko se države tako imenovane skupine BRIC dvigujejo. Med njimi pa bi Slovenci najlažje uvažali prav v Rusijo, je prepričan. Naše prednosti so prepoznavnost naših proizvodov v Rusiji in tradicionalno dobri odnosi med državama. “Niti ene lise ni v naših odnosih,” je opisal Škrabec.

Okrogle mize se ni mogel udeležiti ruski veleposlanik Doku Zavgajev.

Tretja Akademija aktivnega državljanstva in podjetništva v Piranu v organizaciji mladinske pobude Mreža idej se je sicer začela v petek.

STA