Na poti do napovedovanja cvetenja morja

PIRAN > Ob svetovnem dnevu oceanov in 50-letnici medvladne oceanografske komisije pri Unescu je morska biološka postaja pripravila nekaj zanimivih aktivnosti za širšo javnost. Ta ustanova danes deluje kot edina raziskovalna skupina v Sloveniji, ki se ukvarja z znanstvenim in strokovnim delom, v celoti vezanim na morje, predvsem v skrbi za okolje.

36 raziskovalcev morja

Sprva je bila postaja usmerjena v raziskovanje lokalne flore in favne, sčasoma pa je prerasla v večjo enoto, ki je prenesla težišče dela tudi na ekološke, polucijske in danes že pretežno interdisciplinarne raziskave morja. V povezavi z vrhunskimi tujimi centri predstavlja žarišče razvoja na tem področju. Skozi tri desetletja svojega razvoja je prerasla ozek okvir terenske morske izpostave nacionalnega inštituta za biologijo, se programsko, kadrovsko in materialno močno okrepila in danes, tesno vpeta v domači in mednarodni raziskovalni prostor, predstavlja pomemben vezni člen narodove naravoslovne biti z morjem. Zaposlenih ima 36 raziskovalcev ter deseterico tehničnega osebja.

Simulirajo krhek ekosistem

V petek dopoldne so odprli vrata s predavanji in delavnicami vrtcem in šolam, popoldne pa se je vrstilo nekaj zanimivih predavanj. Posebno pozornost je pritegnil projekt zunanjih sodelavcev iz društva Ljudmila (ljubljanskega digitalnega laboratorija za medije in kulturo pri KUD F. Prešeren).

Kot je povedala njegova nosilka Robertina Šebjanič, v prvi fazi projekt vzpostavlja shematizirano simulacijo realnega okolja - povezanosti okoljskih spremenljivk in dinamike treh morskih organizmov, fitoplankon diatomeje (kremenasta alga), kopepodnega raka in meduze uhati klobučnjak. Na ekranu je tako videti te organizme, kako se obnašajo med seboj glede na spreminjanje toplote in moči svetlobe.

Od diatomeje je odvisno cvetenje morja. Zato bi ta projekt, seveda še dodatno nadgrajen, utegnil pripomoči k napovedovanju pojava cvetenja morja, ocenjujejo snovalci (poleg Šebjaničeve še biologinja Špela Petrič, svetovalec Urban Belina ter drugi). “Prek preprostega korelacijskega preigravanja raznolikih scenarijev, povzetih po določenih izsledkih opazovanj raziskovalcev MBP, se v instalaciji vzpostavljajo zanke soodvisnosti, ki obiskovalca seznanjajo z ekosistemom Tržaškega zaliva in vplivom nekaterih okoljskih faktorjev na populacijsko številčnost in biotsko pestrost. Interaktivno delovanje temelji na shematičnem prikazu prehranjevalne verige, ki vodi od alg diatomej do njihovih plenilcev kopepodnih rakov in še plenilcev teh, uhatih klobučnjakov. Ta simulacija obiskovalca popelje v aktivno predstavljanje krhkosti ekosistema. V naslednji fazi projekta bo gledalec lahko vstopal v ekološko projekcijo in vzpostavljal kritični odnos do lastnega vpliva na ravnovesje morskega ekosistema,“ sklene nosilka projekta.

LKF

Mladi raziskovalci so pripravili simulacijo morskega ekosistema, ki pomaga razumeti, kako človekovi vplivi lahko ogrozijo krhko ravnovesje v morju