Na seznamu Luke se znajdejo vedno isti izbranci
Vse glasnejša so namigovanja, da se v Luko Koper ne morejo prebiti podjetja, izvajalci manjših gradbenih posegov, ki s pristaniščem še niso sodelovali. Čeprav se ponašajo s številnimi referencami in izkušnjami, ostajajo pred zaprtim vhodom.
KOPER>“V Luki Koper vselej dajejo prednost enim in istim izbranim podjetjem. Menda so v igri tudi podkupnine. Najhuje pa je, da pri oddaji del sploh ne preverjajo poslovne oziroma finančne kondicije teh podjetij,” trdi naš vir, ki želi ostati neimenovan. V elitnem klubu naj bi se ne prav redko znašla tako imenovana 'fikus' podjetja. Zanje je značilno, da poleg pisarne z enim zaposlenim nimajo operativnega dela niti gradbene mehanizacije, podizvajalcev pa ne plačujejo.
Zaprt krog podjetij
V Luki Koper po eni strani take namige zavračajo, po drugi pa potrjujejo naše informacije, da v nekaterih primerih obstaja zaprt krog podjetij, s katerimi sodelujejo. “Seveda sodelujemo z notranjimi podjetji, s tistimi, s katerimi imamo dobre izkušnje. Sicer pa nikomur, razen lastnikom, nismo dolžni pojasnjevati svojih poslovnih odnosov. Nismo javna ustanova in nismo porabniki proračunskega denarja,” je odločen vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Sebastjan Šik.
V primeru naložb v pristaniško infrastrukturo za javni promet mora Luka izpeljati javni razpis, v vseh drugih primerih pa delajo po internih predpisih. Šik razlaga, da izvajalca izberejo na podlagi vsaj treh ponudb: “Izbor ponudnikov poteka na podlagi letnega ocenjevanja dobaviteljev. Ti so razvrščeni v več kategorij in na podlagi točno določenih kriterijev, ki jih vsako leto preverjamo.” Pri vzdrževanju pristaniške infrastrukture pa imajo tudi letne pogodbe, ki jih prav tako sklepajo na podlagi komisijskega izbora najboljšega ponudnika.
Seznama izbrancev ne bodo pokazali
Pravi, da se velikokrat odločajo za oddajo del podjetjem, ki imajo zgolj inženiring, ti pa nato izvajanje gradbenih posegov zaupajo podizvajalcem: “Nas zanimata kakovost izvedbe in cena storitve.”
Našo prošnjo za seznam izbranih podjetij, ki so v zadnjih dveh letih dobila največ takšnih poslov v pristanišču, je Šik zavrnil: “Tega nismo dolžni pokazati.”
Zanimalo nas je, kako ravnajo v primeru, ko delo oddajo nekemu izvajalcu, ta pa dalje podizvajalcu. Ta gradbeni poseg opravi, vendar zanj ne dobi plačila, ker je prvo podjetje šlo v stečaj. Ob tem ne gre spregledati podatka, da je Luka Koper storitev, ki jo je dejansko opravil podizvajalec, plačala izbranemu podjetju, ki je dobilo posel.
Bi se lahko pred takšnimi primeri zavarovali, če bi podrobneje preverjali poslovanje podjetij, ki jim oddajajo delo? Šik odgovarja, da so se v nekaterih primerih z izvajalcem del dogovorili tudi za direktno plačilo podizvajalcem. “Gre za dogovor od primera do primera,” dodaja.
Delali, a dobili le del plačila
“Podjetje MTN, ki sodi med luške izbrance, mi je ostalo dolžno še 52.000 evrov,” pravi lastnik podjetja Eco Tim Peter Lahajnar. Njegovo podjetje je bilo podizvajalec podjetja MTN v lasti Zlatka Kocjančiča. Zanje je opravil premik tira 11 in 12, sanacijo bitev na pomolu in obnovil asfaltne površine pred skladišči, a plačanega ni dobil vsega. “Ves čas so se mi izmikali in trdili, da jim Luka Koper še ni plačala del. Šele kasneje sem izvedel, da si je zaradi popusta izboril predčasno plačilo, nato pa je podjetje spravil v stečaj,” pravi Lahajnar. Terjatve je prijavil v stečajno maso in napoveduje, da bo kot upnik temeljito pregledal poslovanje podjetja in njegove finančne tokove. Želi vedeti, kam je poniknil njegov denar. Sumi namreč, da je Kocjančič denar preusmeril v kakšno od svojih drugih podjetij. Zlatko Kocjančič, sicer podpredsednik koprske SLS in nekdanji ustanovitelj podjetja Rokava (tam je zdaj svetovalec direktorja), je po naših podatkih spravil v stečaj že tri podjetja, zato se Lahajnar sprašuje, kako lahko Luka Koper sploh posluje s tako nezanesljivim partnerjem.
Na Lahajnarjeve obtožbe Kocjančič odgovarja, da nobenega denarja ni spravil v svoj žep. “Plačila ni dobil, ker je vmes prišlo do izvršbe. Podjetje sem spravil v stečaj, ker ga nisem mogel rešiti pred finančnim zlomom. Če mi bodo dokazali, da moram poravnati obveznosti, bom to tudi storil,” napoveduje. Trdi, da je Lahajnar dobro vedel za težave, saj da mu je v zameno za denar ponudil zemljišča, vendar posla ni želel skleniti. Kocjančič se je v finančnem breznu znašel potem, ko je v času gospodarske rasti kupoval nepremičnine in dokapitaliziral eno od podjetij (vse skupaj v vrednosti 820.000 evrov), potem pa je prišla kriza in ni več mogel plačevati najetega posojila in obresti.
NATAŠA HLAJ
