Na slabšem bo ljudstvo
Med tradicionalnimi časopisi bodo preživeli tisti, ki bodo s poglobljenim raziskovalnim novinarstvom ponudili nekaj več in uspeli ponovno pridobiti izgubljeno verodostojnost ter lojalnost bralcev.
KOPER> To je bila le ena od ugotovitev na okrogli mizi o prihodnosti tiskanih medijev, ki jo je v okviru Humanističnega maratona 2012 pripravil študent koprske fakultete za humanistične študije in novinar Matej Rodela.
Kriza kot posledica tranzicije
Njegovi sogovorniki - predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik, medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin in nekdanji odgovorni urednik Žurnala24 Goran Novković - so se strinjali, da kriza slovenske medijske industrije in novinarstva izhaja iz tranzicijskega obdobja zadnjih petnajstih let, v katerem so novinarji s prodajo svojih lastniških deležev v medijih dali prosto pot politično-finančnim igram. Te so pripeljale do popolne odsotnosti domačih strateških medijskih lastnikov.
Izgubljena lojalnost
Zaradi simbioze med medijsko industrijo in kapitalom so se mediji začeli oddaljevati od javnosti, je dodala Bašićeva in opozorila: “Državljani moramo to jemati resno. Ni več odnosa lojalnosti med bralci in časopisom, posledično časopis počasi izginja.”
Izgubljeno lojalnost in verodostojnost si mediji lahko povrnejo le s kakovostnim in poglobljenim poročanjem, kakršnega je v Sloveniji premalo. A za to je poleg posameznikove odgovornosti za kakovostno opravljanje vloge psa čuvaja, kar vključuje osnovno radovednost, srčnost, izobraženost in poznavanje baz podatkov, ključnega pomena socialna varnost novinarjev.
Osnovni požarni zid
“Imamo kopico ljudi, ki delajo v skrajno prekarnih in fleksibilnih razmerah. Socialna varnost je osnovni požarni zid, ki novinarju omogoča poklicno in osebno integriteto. Če tega ni, je težko reči ne pritiskom,”je bil jasen Stepišnik. “Če se bodo razmere zaostrovale, ne bodo na slabšem le medijske hiše, ampak predvsem javnost. Ljudstvo, ki ni kakovostno obveščeno, se v življenju težko relevantno odloča,” je dodal.
Ključnega pomena je tudi, da novinarji sami izplavajo iz apatičnosti in tišine, v kateri jih tudi v najhujših delovnih razmerah sili strah pred izgubo službe. Poleg tega, je dodal Stepišnik, bi morali novinarji poročati o lastnih napakah. Redkokateri medij namreč objavlja razsodbe novinarskega častnega razsodišča, ki zadevajo njegove novinarje. “Dokler bodo z denarjem državnih podjetij nastajale strankarske televizije, se ne bo nič spremenilo,” je prepričan Novković. Pritiskov politikov in oglaševalcev se lahko ubrani le uredništvo s hrbtenico in s takšno lastniško podporo, ki mu omogoča slediti zastavljenim standardom.
Dol z občinskimi glasili
“Poleg poglobljenih raziskovalnih zgodb bosta tiskanim medijem omogočila preživetje tudi večja angažiranost na spletu in prilagajanje novim razvojnim trendom,” je še poudaril. Plačljivost spletnih vsebin bi bila po njegovem mnenju učinkovita, če bi se pri tem povezali vsi medijski portali (razen 24ur.com).
Kot črno piko slovenskega medijskega prostora, ki jo je nujno treba odpraviti, je Bašićeva izpostavila še občinska glasila, ki predvsem lokalnim medijem odžirajo oglaševalski kruh in so namenjena zgolj “čaščenju življenja, lika in dela župana”.
ILONA DOLENC
