Na slavističnem kongresu se predstavlja koprska slovenistika

KOPER> Srečanje, ki je največji tovrstni dogodek na področju slavistike in slovenistike v državi, gosti približno 180 profesorjev, lektorjev, prevajalcev in študentov. Zadovoljstvo, da se ga udeležujejo tudi predstavniki zamejskih organizacij, je danes izrazila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.

“Ob obisku manjšin ugotavljam, kako se morajo truditi, da ohranjajo svoj jezik v okolju, ki je bilo v preteklosti vse prej kot naklonjeno, morda velikokrat celo sovražno do slovenstva, slovenskega jezika in kulture,” je dejala. Izrekla je pohvalo vsem, ki so vztrajali, da je slovenščina bodisi kot narečje ali kot knjižni jezik prisotna na teh območjih.

Slavistični kongres, na katerem se vsako leto predstavi nova univerzitetna slovenistika in slavistika, letos gostita koprsko slavistično društvo in Fakulteta za humanistične študije. Koprska slovenistika, ki se je v raziskovanju oprla predvsem na interdisciplinarnost, večkulturnost in večjezičnost obmejnega prostora, s svojo metodološko inovativnostjo po mnenju predsednice Slavističnega društva Slovenije Bože Krakar Vogel ostalim univerzitetnim okoljem ne predstavlja nelojalne konkurence, ampak pomeni izvirno alternativno raziskovalnim prizadevanjem.

Ob obletnici slovensko-avstralskega pesnika Berta Pribca bodo strokovnjaki popoldne spregovorili o jezikovni zavesti in lektoriranju v medkulturnem položaju. Posebne pozornosti bo deležno pojavljanje slovenske književnosti v ostalih slovenskih jezikih. Najboljši študentje slovenistike in slavistike bodo na srečanju predstavili svoje diplomske naloge.

Letni kongres po besedah Krakar Voglove pripomore tudi k vzdrževanju strokovne in stanovske zavesti. V uvodnem nagovoru je poudarila, da slovenščina vse manj postaja jezik znanosti in visokega šolstva, pojavi komunikacije v tujem jeziku pa niso redki v kulturi in športu. Angleščina si utira pot v komunikacijo znotraj podjetij ter v besedišče otrok in mladostnikov, medtem ko kritična drža do tega v javnosti marsikdaj naleti na začudenje.

V družbi zaradi splošne gospodarske krize in z njo povezanim varčevanjem za slavistiko in slovenistiko v prihodnosti po njenem mnenju ne bo dovolj posluha. “Moramo se truditi, da bo vsaj med nami ostalo dovolj posluha, da bomo s srečanj prihajali napolnjeni z energijo in na novo osvežili smisel našega dela,” je dejala.

S štirimi univerzitetnimi ustanovami, ki trenutno delujejo na področju slovenistike, ima ta po mnenju vršilca dolžnosti dekana Fakultete za humanistične študije Gorazda Drevenška“kritično maso za razvoj že preseženo. V tej luči mislim, da lahko slavistike počasi že razmišljajo o specializacijah oziroma favorizacijah svojih programov,” je dejal.

STA