Na Srminu so morali obrtnike zamudnike zavrniti
Oseminštirideset koprskih obrtnikov bo po dolgih letih čakanja vendarle dobilo svoje delovne prostore v nastajajoči obrtni coni Srmin. Delavci ajdovskega gradbenega podjetja Marc že nekaj mesecev pospešeno gradijo tri sklope hal za prvih 17 podjetnikov. Medtem pa se zdi, da slabše kaže projektu za vodni park, ki so ga nameravali umestiti na tamkajšnjo lokacijo.
SRMIN>Dimitrij Vivoda, direktor konzorcija 48 obrtnikov, investitorjev v obrtno cono, je pojasnil, da bodo v najprej dokončanih halah zagotovili od 100 do 500 kvadratnih metrov površin, namenjenih servisnim, skladiščnim in drugim obrtniškim dejavnostim. “Velikost prostora je odvisna od želje, finančnih zmožnosti in dejavnosti, s katero se namerava ukvarjati posamezen obrtnik,” je dodal sogovornik.
Obrtniki, združeni v konzorciju, so 28.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče za gospodarsko obrtno in razvojno cono Srmin kupili za 2,6 milijona evrov leta 2008, ko so uspeli na občinskem razpisu.
Do januarja bodo zgradili skupaj šest hal, vse do četrte gradbene faze. V vsakem objektu bo v dveh etažah od sedem do enajst delavnic. Paleta obrtnikov, ki bodo tam delali, je zelo široka, od strugarjev in pasarjev do keramičarjev, vulkanizerjev in drugih.
Območje, veliko 9,6 hektarja, je tudi v lokacijskem načrtu predvideno za gradnjo sodobnega nakupovalnega, zabaviščnega in poslovnega središča. Na drugi strani so v Mestni občini Koper za razvoj obrtništva in podjetništva v coni, ki je bila prvotno namenjena prav tovrstnim dejavnostim, zagotovili nekajkrat manjše območje.
“To bo prva faza gradnje, ki bo stala nekaj več kot devet milijonov evrov. Druga faza oziroma finalizacija objektov bo potekala glede na finančne zmožnosti posameznega obrtnika. Dandanes je namreč velik problem financiranje bank,” je pojasnil Vivoda.
Koliko obrtnikov se bo odločilo za projekt na ključ, kar pomeni, da bi tudi dokončanje notranjih posegov zaupali istemu podjetju, bo znano še ta mesec. “Če bi bili enotni in bi se vsi odločili za finalizacijo, bi bilo treba zanjo odšteti še sedem milijonov evrov. Jasno je, da bodo nekateri zaradi finančnih težav poskrbeli za dokončanje v lastni režiji. Tudi če se bo pozitivno odločila le desetina, bomo šli v ta projekt,” je napovedal.
Vivoda je pojasnil, da v zadnjem obdobju ni bilo malo telefonskih klicev obrtnikov, ki bi prav tako želeli imeti svojo delavnico v bodoči obrtni coni Srmin in so hoteli kupiti prostor. Žal so jih morali zavrniti, saj je gradnja namenjena znanim kupcem in v tej fazi gradnje ni bilo več mogoče spreminjati projektov.
NATAŠA HLAJ
