Na Titovem trgu so izvedli socialni eskperiment

KOPER > So bile reakcije pričakovane? Kakšna je toleranca do nasilja? Je nasilje nad žensko drugačno kot nasilje nad moškim? Kako bi mimoidoči reagirali, če bi nasilje potekalo med družinskimi člani? 

Ta in številna druga vprašanja so se porajala prisotnim na predstavitvi posnetka na Študentskem centru Univerze na Primorskem in okrogli mizi, katere gosti so bili filozof Ernest Ženko, profesor na Univerzi na Primorskem, Jasna Podreka, predstavnica Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Aleksandar Pašić,  predstavnik DNOBM (Association of Advanced Defense & Fighting Methods) ter moderator in vodja eksperimenta, psiholog Matic Munc.

“V okviru obeležitve mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami smo se letos z eksperimentom lotili tematike nasilja, tako nad žensko kot nad moškim, s čimer smo želeli javnost osveščati o tem, da je potreba po ukrepanju nujna, saj ima ključno vlogo pri prepoznavanju opozorilnih znakov nasilja v družini ožje in širše socialno okolje, katere je žrtev del in se otresti miselnosti, da je bolje ne videti, ne slišati in nič ne reči,”  poudarja Kristina Taja Grünfeld, sekretarka resorja za socialo in študentsko problematiko ŠOUP.

Ženko  je povedal, da ni mogoče določiti, v kateri meri nasilno vedenje lahko pripišemo človeški naravi ali družbenemu vplivu. “Ključ je vzgoja drugačnega načina komuniciranja in oblikovanja odnosov, ki se mora začeti že od malih nog s strani staršev in v vrtcih s strani institucij,” meni.

“Družinsko nasilje je najbolj subtilno in očem skrito. Statistika pravi, da je nasilje v družini najmanj pristojnim prijavljena vrsta nasilja, kljub temu, da je takemu nasilju priča ožja socialna skupnost družine - družinski člani, sosedje in prijatelji,” je pojasnila Jasna Podreka.

Aleksandar Pašić, ki v društvu za napredne borilno-obrambne metode poučuje in se uči samoobrambe, je povedal, da se družba ne sme slepiti z miselnostjo, da ljudje nismo agresivni. “Ravno obratno, menim, da je človeku nasilje nekoč pripomoglo k temu, da smo je preživel kot vrsta. Strinjam se, da ljudje znamo govoriti, ampak pogosto ne znamo izražati čustev ali komunicirati,« sporoča gost in igralec v socialnem eksperimentu, ki kot poznavatelj tehnik samoobrambe dodaja, da »ko smo napadeni ni časa za komuniciranje, takrat je čas za ukrepanje. Veliko bolj kot tehnike samoobrambe je pomembna preventiva oziroma naša pozornost na možne nevarnosti in profiliranje ljudi, ki jih srečujemo.”

“Nasilje mnogokrat ostaja spregledano in predvsem, neprijavljeno. Odločitev za prekinite odnosa z nasilno osebo, ne glede na to, kdo je povzročitelj nasilja, je zelo težka, vendar pomembna za žrtev nasilja. Vztrajanje v takem odnosu povzroča niz psihičnih in fizičnih posledic, kot so depresija in bolezen ter nenazadnje socialno odtujenost, kar dodatno osamlja žrtve nasilja,” pravi Nikolina Jeretič, strokovna vodja Primorskega svetovalnega središča (PRIMSS).

Eksperiment so izvedli Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) v okviru projekta PreProstoVoljni in PRIMSS, v sodelovanju z Društvom naprednih obrambno-borilnih metod (DNOBM) in Univerzitetno športno zvezo Primorske (UŠZP).