Nadarjen plemič z žalostno usodo
Razpetost med Benetkami, Londonom in Parizom je koprskega plemiča Gavarda De Gavarda popeljala do ustvarjalnih dosežkov, v katerih pa je zaradi bolezni užival le 35 let, kolikor je trajalo njegovo kratko in glasbi zapisano življenje.
KOPER> Po sledeh koprskega pesnika, izobraženca in člana Akademije dei Risorti se je podal zgodovinar prof. Salvator Žitko. Svoje raziskave in spoznanja o pomembnosti življenjske zgodbe mladeniča iz znane koprske rodbine Gavardo je pred dnevi predstavil v Glasbeni šoli Koper.
Gavardo De Gavardo se je rodil v Kopru leta 1701, svojo življenjsko pot pa je sklenil leta 1736 v Parizu. Iz Benetk, kjer se je kot domači učitelj ustalil pri eni od plemiških družin, ga je pot nato kljub nasprotovanju očeta vodila v Anglijo. Tam se je kalil pri slavnih skladateljih Georgu Friedrichu Händlu in Nicolu Porpori. V njegovem ansamblu je Gavardo opravljal delo libretista (ustvarjal je librete - dramska dela kot besedni del v operi). Ko je zaslovel in dovolj zaslužil, je lahko očetu v Koper pošiljal denar za postopno odplačilo družinskih dolgov.
Gavardu so prekomerni napori in neustrezna angleška klima načeli zdravje. Nič ni pomagalo zdravljenje v termalnem kopališču pri Parizu. Smrt ga je prehitela na poti v domovino. V Pokrajinskem muzeju v Kopru hranijo Gavardov portret s posvetilnim napisom v latinskem jeziku, ki je dragocena priča o njegovi pomembni vlogi in delu na glasbenem in literarnem področju.
Žitkovo predavanje so popestrili učenci GŠ Koper z glasbenimi točkami iz obdobja baroka. Obiskovalcem so se predstavili Katarina Brenčič (sopran) ob klavirski spremljavi profesorice Tatjane Jercog ter ansambel kljunastih flavt Le Phénix z Akademije za glasbo iz Ljubljane. NH