Najdragocenejši prevodi pred objavo
V Pokrajinskem arhivu imajo pripravljenih nekaj novih projektov, ki bodo zaživeli še ta mesec. Izteka se tudi rok za prijavo na razpis za direktorja.
KOPER, PIRAN> Marsikdo meni, da je arhiv ustanova, ki se skriva za svojimi mogočnimi zidovi. “Kjer so še telefoni arhivski, da ne hranijo klicnih številk,” se pošali tajnica. In kjer strokovni sodelavci le ždijo med starimi listinami in jih preučujejo. A to le delno drži, kar dokazujejo dejavnosti Pokrajinskega arhiva Koper (PAK) in njegove piranske enote. Slednja bo 27. januarja, ob 11. uri, v piranski občinski palači predstavila svojo novo publikacijo z naslovom Piranske notarske pergamentne listine (1. del, predbeneško obdobje, 1173 do 1283).
Kamenčki v mozaiku preteklosti
Tamkajšnji arhivar Alberto Pucer pojasnjuje: “V piranskem arhivu je shranjenih 1880 notarskih pergamentnih listin, od pravd, zadolžnic, ženitnih pogodb, darovnic, kupoprodajnih pogodb do dokumentov pravne narave in drugo. Neprecenljivo vredno in raznovrstno piransko arhivsko gradivo, ki sega v leto 1173 oziroma 1187 (prepisa najstarejših dokumentov pa segata v leto 1036 in 1041) govori o preteklosti Pirana in njegovih prebivalcev, njegovem ožjem in širšem zaledju, o večjem delu Istre in ne nazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru.”
Dodaja še, da publikacija zajema fotografije 72 primerkov in 78 vsebin pergamentnih notarskih listin predbeneškega obdobja od leta 1173 do 1212. Razvrščene so kronološko, sledi prevod vsebine dokumenta. Listine je iz latinščine prevedel arhivar Marjan Rožac, ki je poskušal ohraniti patino in melodiko jezika tistega časa. V knjigi so zaradi obsežnosti gradiva objavljeni le povzetki vsebin prevedenih listin. “Te pergamentne listine so nedvomno najdragocenejši del piranskega arhiva. Vsaka predstavlja edinstven in nepogrešljiv kamenček v mozaiku preteklosti Pirana in širše okolice,” sklene Pucer, ki je knjigo, poljudnoznanstvene zvrsti, opremil.
Izolski arhiv je pogorel
Arhiv sodi pod okrilje kulturnega ministrstva, in je - kot pove direktorica Nada Čibej, 100-odstotni proračunski uporabnik tega ministrstva. “Le za določene projekte dobimo denar iz lokalnih občinskih razpisov in lani je piranska občina, na pobudo župana Tomaža Gantarja, s 70.000 evri sofinancirala nove prostore za selitev arhiva. To je edini primer v Sloveniji,” dodaja Čibejeva.
Sicer pa je so leta 1953 na pobudo zgodovinskega društva v Kopru ločili arhiv od mestne knjižnice, domoval je v stavbi muzeja v Kidričevi ulici. Sedež zavoda in strokovne službe (skupaj s piransko enoto dela v PAK 13 ljudi) so se na zdajšnjo lokacijo, v samostan sv. Klare ob Cankarjevi ulici, preselile leta 1991, ko je bilo v obnovljene prostore nekdanje cerkve sv. Klare prenešeno še arhivsko gradivo. Več arhivskih fondov, ki bi sodili v depoje PAK, je najti v drugih kulturnih in znanstvenih zavodih. V Izoli enote nimajo, saj je najstarejše tovrstno gradivo pogorelo leta 1903. Piransko so ohranili, ker so ga zazidali pod stopnišče občinske palače, najstarejše (do 14. stoletja) koprsko pa je bilo po vojni odnešeno v Italijo in je skupaj s slikarskimi umetninami na seznamu in v postopku restitucije.
V Kopru se pripravljajo še na izdajo zbornika o koprskem moškem učiteljišču ter na publikacijo o koprski pisni dediščini (od hrambe javnih dokumentov do ureditve zgodovinskega arhiva (mineva 400 let od imenovanja prvega arhivarja v Kopru Agostina Vide).
S petletnim mandatom PAK vodi Nada Čibej, ki se je prijavila tudi na razpis, ki se je iztekel včeraj.
LEA KALC FURLANIČ
