Najdražje je biti ribič v ribiški občini
Izolska Komunala toži skupino ribičev, ker niso plačevali priveznin za ribiške barke. Zahtevki so že pred izvršbo, a ribiči vztrajajo, da je neplačevanje samo posledica že dolgo neurejenih odnosov z občino; ta je z evropskim denarjem, namenjenim izključno za ohranjanje ribištva, obnovila ribiški pomol, glavnih zahtev ribičev pa pri tem ni upoštevala.
IZOLA > V oči bode že to, da koprska in piranska občina ribičem ne zaračunavata priveznin, v Izoli pa jih. “Izolska občina, ki se oglašuje kot tradicionalno ribiška, je v resnici do ribičev mačehovska,” pravi svetovalka za ribištvo na kmetijskem zavodu Nova Gorica in vodja ribiške pisarne v Izoli Snežana Levstik. “Več kot sedem let se z ribiči že trudimo, da bi z občino in s Komunalo rešili zadeve, tako da bi bilo prav za ribiče in za občino. Na koncu ne vemo več, kdo je tu nor. Obnova ribiškega pomola, ki jo je financirala Evropska unija, bi morala olajšati delo ribičev, ne pa ga oteževati. To je smisel evropskega denarja. V Izoli je občina dobila obnovljen ribiški pomol z denarjem, ki je namenjen izključno ribištvu. Tako je 'prihranila' 2,2 milijona evrov, saj bi sicer obnovo morala financirati sama,” stališče ribičev povzema Levstikova.
Projekt obnove ribiškega pristanišča se je začel že leta 2006. Že takrat so ribiči izvedeli, da po obnovi bark ne bodo več mogli privezovati bočno, ampak jih bodo morali obrniti prečno na pomol v četverovez, da bi tako na pomolu pridobili prostora za več bark. To pa ribičem oteži dostop do bark in iztovarjanje ulova, zato so temu nasprotovali. Na koncu pa so se vdali in s Komunalo sprejeli kompromis: barke bodo privezovali prečno, a bodo zato dobili pontonske pomole za dostop do bark.
A sta občina in Komunala zadevo obrnili po svoje in na razpis ministrstva za kmetijstvo za evropski denar prijavili obnovo pristanišča brez pomožnih pontonskih mostov. In še danes jih ni. In jih tudi ne bo, so za PN potrdili na občini.
“Občina dobila 2,2 milijona, mi pa ledomat”
Izolski ribiči prav tako vseskozi opozarjajo, da je bila oprema, ki jo je občina priskrbela v okviru evropskega razpisa, povsem neprimerna. Zabojniki za mreže že razpadajo, železna tehtnica ni primerna za morsko vodo in zarjavela ždi v skladišču Komunale, prav tako so neuporabni kupljeni transportni trak in viličarji, ki jih Komunala zdaj uporablja na deponiji odpadkov.
Na izolski občini so za Primorske novice potrdili, da pontonskih mostov zagotovo ne bo, ker da njihova umestitev ni mogoča. Ribiči tega ne verjamejo, saj so v piranski občini ob obnovi spomeniško zaščitenega ribiškega pristanišča takšne pomole postavili, ker so se tako dogovorili z ribiči. Dobili pa jih bodo tudi koprski ribiči, so nam zagotovili na koprski občini, kjer za to investicijo samo čakajo na bližnji nov razpis za evropski denar.
“Edino, kar smo ribiči dobili od več kot dveh milijonov evrov evropskega denarja, je ledomat, pa še s tem so bile na začetku velike težave,” dviguje roke eden od ribičev, ki ne želi biti imenovan.
Izolske ribiče, ki so se plačevanju privezov za ladje uprli, dokler ribiško pristanišče ne bo urejeno, kot so se dogovorili, pa upraviteljica ribiškega pristanišča Komunala Izola toži in zahteva, da poravnajo neplačane račune.
Priveznine ima samo Izola
“Že pred 25 leti sem delal kot ribič v Trstu in ne tam ne drugje po Evropi nihče ni niti omenjal priveznin za ribiče, kaj šele, da bi jih zaračunavali. Na takšen način države in občine pomagajo ribištvu, saj so ribiči že od nekdaj najnižja 'kasta', velikih dobičkov pri večini ribičev pa nikoli ni bilo,” pravi upokojeni izolski ribič Franc Pianecki. S sinom imata vsega dovolj in so se v družini ravno pred nekaj dnevi odločili, da se z ribištva povsem umaknejo. A pri pravdanju z občino zaradi po njegovem nepravične priveznine bo gotovo vztrajal, pravi Pianecki. “Zdaj tožene ribiče enega po enega kličejo na pogovore na Komunalo, da bi nas zlomili. In jim počasi uspeva. Veliko ribičev se namreč ukvarja še s turistično dejavnostjo in od Komunale in občine potrebujejo razna dovoljenja, ki jih ne dobijo, če ne poravnajo priveznin za ribiški čoln za nazaj. Tako da nas vztraja le še peščica,” pravi Pianecki, ki je problem priveznin predstavil tudi predsedniku Borutu Pahorju na obisku na pomolu v Izoli. In iz kabineta dobil odgovor, da se predsednik v zadeve, ki jih že rešuje sodišče, pač ne more vmešavati.
Zdaj le obljubljajo pravilnik
V izolski občini pravijo, da so večino problemov z razgovori z ribiči že rešili in da bodo tudi preostale. “Ugotavljamo pa, da je aktivnih ribičev vsak dan manj, zato je tudi v interesu Komunale Izola še preostalim zagotoviti osnovne delovne pogoje,” so zatrdili na izolski občini. Mesec dni pred volitvami celo pravijo, da se v zadnjem obdobju z ribiči pogovarjajo o oblikovanju pravilnika, ki bi vendarle dopuščal občinsko subvencioniranje priveznin za ribiče tudi v Izoli. A ribiči, s katerimi smo se pogovarjali, tega ne verjamejo več, podobne obljube so poslušali že od dveh prejšnjih županov. KATJA GLEŠČIČ
