Največja čilim stena je v Kampelu
Dvorišče hiše na naslovu Kampel 3g po novem krasi 16-metrska čilim stena. To je le eden izmed rezultatov večmesečnega ustvarjanja v koprskem društvu Behar, kjer so skozi projekt Eko-etno dvorišče želeli poučiti mladino o pomembnosti čilima in simboliki skritih motivov na njem v bošnjaški kulturni dediščini.
KAMPEL > Na projekt Eko-Etno dvorišče oziroma Eko-etno avlija so se v Kulturnem, umetniškem in športnem društvu Behar začeli pripravljati že v začetku leta, ko so začeli zbirati zamaške, rabljene majice, zgoščenke, pnevmatike, odrabljene lake za nohte in vrvi. Od maja do septembra so izvedli 44 izobraževalnih in ustvarjalnih srečanj, ki so imela skupen namen: mlade poučiti o pomenu najbolj prepoznavnega bosansko-hercegovskega izdelka - čilima, ročno tkane preproge iz čiste volne.
Čilim - ročno tkana preproga iz čiste volne - je najbolj prepoznaven bosansko-hercegovski izdelek. Najbolj znani čilimarski centri so v Bosanskem Petrovcu, Prozorju, Bjelaju, Ostrožcu, Glamoču, foči in Rogatici. Čilimi so prepoznavni po tipičnih vzorcih in barvah, med katerimi prevladujeta rdeča in modra. Čilimom vračata veljavo tudi oblikovalka in ilustratorka Nina Mršnik iz Kopra ter arhitektka Ivana Blaž iz Ljubljane, ki sta letos s projektom Kobeiagi Kilims poželu uspeh na Kickstarterju.
Mladim so pokazali, da je zgodovina lahko tudi zabavna. Pritegnili so jih k oblikovanju čilim vzorcev na ustvarjalne in ekološke načine - z lepljenjem zamaškov, barvanjem stene, oblikovanjem skledic in skrinjic. Za oblikovanje domiselnega plastičnega čilima so porabili 3168 zamaškov. Skledice so poslikali s starimi laki za nohte, s tehniko zažiganja lesa so obdelali lesene klopi, na delavnicah ročnih del so dekleta ustvarjala miniature čilimov in vezenino iz rabljenih oblačil.
Na dvorišču so s pisanimi etno vzorci poslikali kar 16 metrov dolgo in 1,8 metra visoko steno ter tako ustvarili najverjetneje edino, zagotovo pa največjo čilim steno v Sloveniji.
ILONA DOLENC
