Namesto soli polja prekriva sladka voda
V dveh dneh je na območju Sečoveljskih solin padlo več kot 150 litrov dežja na kvadratni meter. Solna polja in izparilne bazene je preplavila sladka voda, ki že povzroča luščenje solinarske podlage, petole. Bojijo se tudi, da bo začel popuščati nasip reke Dragonje.
SEČA > “Dva dežurna sta bila vso noč v solinah in skrbela, da so črpalke neprestano delale. Na Leri smo vodo, ki je napolnila bazene, uspeli izčrpati,” o posledicah deževja zadnjih dni pravi vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. “Bali smo se, da bo še huje,” dodaja. Skrbelo jih je predvsem za stari del solin (Fontanigge), kjer je voda preplavila nasipe med polji, ni pa ogrozila muzeja solinarstva.
A tam, kjer so nasipi zgrajeni iz utrjene zemljine, vsaka visoka voda vzame svoj davek. Kljub veliki količini dežja tokrat ni bilo tako hudo kot med poplavami leta 2010; zdaj je voda prišla od zgoraj in ne v poplavnem valu iz zaledja. Zdržali so tudi vsi obnovljeni nasipi, ki branijo soline pred morjem in visokimi plimami.
Tarejo pa jih skrbi na drugi strani. “Kaže, da je nasip Dragonje v slabem stanju in da voda pronica skozenj,” opaža Sovinc in dodaja, da se takšne poškodbe lahko končajo s porušenjem nasipa. Zato je Agenciji RS za okolje že predlagal, naj v načrtih za prihodnje leto načrtuje utrjevanje desnega nasipa Dragonje. Pri tem bi lahko uporabili material, ki ga bodo dobili med urejanjem Jernejevega kanala.
Dolgoročno pa bi se pred zalednimi vodami lahko zaščitili, če bi regulirali reko Dragonjo. Po dolini bi postavili nizke nasipe, ki ne bi spremenili toka reke, bi pa ob visokem vodostaju zadrževali vodo, predlagajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Tudi to pobudo so že posredovali agenciji za okolje in upajo, da bi lahko pripravili dokumente za tak poseg, kar bi jim omogočilo kandidiranje na razpisih za sofinanciranje projektov.
Običajno bi v teh dneh solinarji po končani sezoni pobiranja soli začeli kavedine pripravljati na prihodnjo sezono. To bodo počeli tudi letos, čeprav zaradi deževnega poletja niso pobrali niti grama soli. A tudi pri vzdrževalnih delih jih ovirajo prevelike količine sladke vode, ki povzroča razslojevanje, nabrekanje in luščenje petole (solinske podlage), pravi vodja pridelave soli Dario Sau. “Po dežju, moramo čim prej sprazniti sladko vodo iz bazenov in dodati morsko vodo. Če stalno dežuje, tega ne uspemo narediti in ne moremo vzpostaviti primerne slanosti,” pojasnjuje. Večina vode z območja solin zaradi višinskih razlik odteče, če odprejo zapornice, nekaj pa jo morajo prečrpati.
HELENA RACE
