Narcise že cvetijo, marelice in češnje brstijo
Tokratna zima je toplejša od prejšnjih. V Istri presega običajno temperaturo za dve do tri stopinje, na Notranjskem celo za pet stopinj Celzija. Kako bo v drugi polovici januarja in v začetku februarja, vremenoslovci še ne vedo. Veselje Primorcev ob pogledu na “lažje” položnice za kurjavo in cvetoče spomladansko cvetje pa utegnejo že čez nekaj mesecev skaliti navite cene sadja in zelenjave.
ISTRA, PRIMORSKA> Kot pravi prognostik Agencije RS za okolje (Arso )Andrej Pečenko, je živo srebro v Sečovljah in Ljubljani v sredo čez dan kazalo pet stopinj Celzija, v Novi Gorici stopinjo manj. V tem obdobju je bilo tudi lani zelo toplo, toplejših je že nekaj zim. Manj je snega. Izjema je bila zima 2009/10, ki je bila bolj “radodarna” s snegom in mrazom, vsaj v dveh obdobjih, pred božičem in januarja.
Muhasta pomlad z več padavinami?
“Takih ohladitev tokrat še ni bilo in niti prihodnjih deset dni jih ne bo, tudi bolj suho bo. Kjer pade sneg, hitro skopni, ker so tla še vedno topla,” pojasnjuje Pečenko. Kot navaja, sta bili podobno topli tudi zimi 2006/07 in 2000/01. Kaj jim botruje, lahko samo ugiba. Zadnje poletje je bilo zelo suho, vročina se je pozno pojavila. Vendar Pečenko meni, da nas utegne pričakati bolj muhasta pomlad z nekoliko obilnejšimi padavinami.
Več stenic in pršic
Ker je zdaj manj snega kot običajno, na Kredarici ga je samo 130 centimetrov, namesto običajnejših treh ali štirih metrov, bodo skromnejše tudi zaloge vode. Zaradi višjih temperatur, ki smo jim bili priča že jeseni, pa je več škodljivcev, stenic in pršic, ki sesajo rastlinske sokove, opozarja specialistka za zelenjadarstvo Jana Bolčič iz koprske Kmetijske svetovalne službe (deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica). To sesanje je že vidno pri cvetači, posledično bo manj pridelka.
Manj pridelka slabše kakovosti
Manj utegne biti kapusnic, radiča, solate in koromača, saj se že pripravljajo na cvetenje. Bolčičeva ocenjuje, da bo samo radiča manj za petino do tretjino. Zelena jesen in zima, ki je vse prej kot bela, škodita tudi zgodnjim vrstam sadnega drevja na sončnih legah, marelicam, češnjam, hruškam, ter mandljevcem, ki že brstijo. Če bodo zacveteli, tako kot so ponekod narcise in mimoze, denimo, jih bo kmalu stisnil mraz, pozeba pa bo oklestila pridelek. Tik pred začetkom zime je Bolčičevi neka Šaredinka sporočila, da jim cvetijo vse češnje.
A če se bodo nadaljevale relativno visoke temperature, ne bo samo manj pridelka, ampak bo ta tudi slabše kakovosti. Mraz namreč vpliva na barvo in okus. Radič je tokrat manj rdeč in, nasprotno, bolj grenkega okusa. Ohrovt bo manj sladkast.
MIRJANA CERIN
