Naše morje kemijsko med boljšimi v EU

ISTRA > Na splošno veliko število vrst kaže na dobro stanje našega morja, stanje se izboljšuje tudi z vidika kemičnega onesnaženja, je dejala vodja Morske biološke postaje Piran Patricija Mozetič. Obenem pa je opozorila, da je to zelo dinamičen in spremenljiv sistem, zato bo treba v prihodnje biti pozoren na vplive človeške dejavnosti, kot je vnos tujerodnih organizmov, posledice tropikalizacije, pa tudi izginevanje določenih habitatov v priobalnem pasu.

Gledano po določenih skupinah organizmov je biodiverziteta severnega Jadrana kar visoka, se pa povečuje tudi na račun vnašanja tujerodnih organizmov in s širjenjem območja toploljubnih vrst proti severu zaradi dviga temperature morja v zadnjih letih.

Koncentracija kopalcev vpliva na morje

Med tujerodnimi vrstami je sicer izredno malo invazivnih, torej takšnih, ki bi izrinile avtohtone vrste. Večina tujerodnih vrst pri nas najde degradirano okolje ali kakšno nezasedeno nišo in tam vzpostavi svojo populacijo. Kot je posvarila Mozetičeva, pa je tujerodne vrste vsekakor treba spremljati, da ne bi razvili invazivnih oziroma škodljivih lastnosti.

V povezavi z vnosom tujerodnih vrst je potencialno problematičen ladijski promet, in sicer zaradi izpusta balastnih voda, v katerih določeni organizmi lahko v odsotnosti svetlobe preživijo tudi nekaj tednov, je opozorila sodelavka MBP Janja France.

Čeprav je slovensko morje dokaj majhno, ima tudi koncentracija kopalcev vpliv na morje. Tako lahko prihaja do lokalnega fekalnega onesnaženja, določen vpliv imajo tudi kreme, ki jih uporabljajo kopalci in se nato spirajo v morski vodi. Na splošno pa je ta vpliv omejen na ozko območje, kjer so prisotni kopalci, je ocenila Francetova.

Prepoved škodljivih premazov za ladje zalegla

Vode v Sloveniji spadajo z vidika kemijskega stanja na splošno med boljše v Evropi, medtem ko je njihovo ekološko stanje, ki odraža vpliv človeških posegov, nekoliko slabše. Nekateri vodotoki so še naprej onesnaženi. “Glavni viri onesnaženja so kmetijstvo, industrija in komunalne odpadne vode, slednje sicer veliko manj kot pred leti,” je razmere opisala vodja sektorja za kemijsko stanje voda na agenciji za okolje (Arso) Mojca Dobnikar Tehovnik.

V preteklosti je bilo zelo slabo tudi kemijsko stanje slovenskega morja, predvsem zaradi tributilkositrovih spojin (TBT). To so snovi, ki so se uporabljale v premazih za ladje proti obraščanju z algami. Po prepovedi teh snovi pred več kot desetletjem pa so strokovnjaki leta 2017 ugotovili dobro kemijsko stanje morja.

Tudi kemijsko stanje vseh jezer je dobro, ustrezne kakovosti so vse kopalne vode. “Torej nimamo slabih kopalnih voda,” je dodala Dobnikar Tehovnikova.

Ljudje pustimo odtis

Poseben vidik spremljanja voda pa je ocena ekološkega stanja voda, ki se pri nas na primerljiv način spremlja zadnjih 15 let, a se metodologija vrednotenja še dopolnjuje. “Ekološko stanje pokaže, kako velik odtis pustimo ljudje s svojo prisotnostjo, ne samo neposredno v vodi, ampak tudi v obvodnem prostoru in tudi širše v prispevnem območju,” je pojasnila vodja sektorja za ekološko stanje voda pri uradu za stanje okolja Nataša Dolinar. K razmeroma slabemu ekološkemu stanju voda v Sloveniji prispevamo ljudje s svojo prisotnostjo zaradi načina življenja, izkoriščanja energije in odvajanja voda. Vpliv imajo iztoki iz industrijskih in komunalnih čistilnih naprav, urejanje poplavne varnosti, uravnavanje strug in odvzemi vode za zalivanje, je med drugim naštela strokovnjakinja.