“Naši partnerji so si stavko zapomnili. Vedno vprašajo, ali so se zadeve umirile.”

Zdaj čakajo na novo vlado, ki ima v rokah odločitev o drugem tiru. Zato tudi novemu infrastrukturnemu ministru ne morejo pustiti 100 dni miru, ampak bodo do njega poskusili priti čimprej.

Ko je Drago Matić 10. junija prevzel vajeti Luke, se je najprej lotil urejanja razmer “v hiši”, torej znotraj Luke, tudi v luči pravnomočne odločitve sodišča, da je bila stavka žerjavistov pred tremi leti nezakonita. Matićeva uprava se ni odločila za to, da bi od žerjavistov zahtevala povračilo škode, ki jo je stavka povzročila Luki, ampak je vse sile usmerila v dogovore s sindikatom, kako zagotoviti trajni socialni mir. Rezultat tega je nedavno podpisan socialni sporazum, kar Matiću štejejo kot velik uspeh.

> Kaj je socialni sporazum prinesel Luki?

“Predvsem stabilnost. Vsak, ki želi dobro družbi, ve, da se s socialnim sporazumom utrjujejo odnosi in vzpostavlja stabilnost, ki je pogoj za rast družbe. Tak sporazum je za Luko tudi konkurenčna prednost, ki jo moramo tržiti, tako mi kot celotna pristaniška skupnost. Vemo, v 30 letih smo imeli eno stavko, in na to stavko se naši partnerji vedno spomnijo. Kadar nas obiščejo, vedno vprašajo, ali so se zadeve umirile. In tudi nove stranke vedno zanima, kako je pri nas s stavkami.”

> Luka ima na sodišču odprtih nekaj odškodninskih tožb proti upravi Roberta Časarja in tedanjim nadzornikom; dve od teh je izgubila. Boste tudi vi podvomili o upravičenosti teh postopkov, glede na to, da bo več deset milijonov evrov praktično nemogoče izterjati, tudi če Luka tožbo dobi?

“Ne. Naj procesi na sodišču tečejo, kot so bili zastavljeni. Menim, da je prav počakati na konec sodnih postopkov.”

> Se vam zdi delitev pristanišča med dve občini velik problem za Luko?

“Občina Ankaran je dejstvo. Če bo delitev med Koprom in Ankaranom potekala po normalni poti, ne bi smela predstavljati težav za Luko Koper. Če pa bo pri delitvi prišlo do kakšnih navzkrižij, zna to prizadeti tudi nas.”

> Kaj pa je s tretjim pomolom, ki so mu Ankarančani vedno nasprotovali? Je še del luških načrtov? Ga boste sploh kdaj gradili?

“Za zdaj ne. Kontejnerski terminal bomo širili na prvem pomolu. V našem srednjeročnem planu ni tretjega pomola. Pretovor kontejnerjev na dveh terminalih ni smiseln.”

> Delnice Luke Koper so zadnje leto borzna zvezda. Ste jih že kupili kaj?

“Imam jih že od prej, in to še certifikatske.”

> V Luki ste začeli kot navaden delavec in gradili kariero. Če bi začenjali danes, bi bili verjetno zaposleni pri IPS, pri izvajalcih pristaniških storitev, ki jih najema Luka. Bi delali za dva ali tri evre na uro?

“Ne morem komentirati tega, koliko dobi posamezen delavec, ki je zaposlen pri IPS, ker tega ne poznam. Imamo podatke, koliko mi plačujemo IPS kot pravnim osebam, drugo pa težko komentiram.”

> Še vedno slišimo tudi o kršitvah, ki se dogajajo delavcem, zaposlenim pri nekaterih IPS. Vtis v javnosti je, da se Luka v te odnose ne želi vmešavati, čeprav ti delavci delajo v pristanišču. Je res tako?

“Luka Koper je v razmerju do IPS uvedla nadzorne mehanizme, da preprečujejo kršitve: nadzorujemo zadrževanje na območju pristanišča, preverjamo spoštovanje drugih predpisov in zakonodaje. Na razmerje med direktorjem nekega IPS in njegovim zaposlenim pa ne moremo vplivati, ker za to nimamo nobene podlage.”

> Tovornjaki še vedno povzročajo gnečo pred vhodom v pristanišče. Zdaj načrtujete dodaten začasni vhod v bertoškem delu pristanišča. Kdaj bo pripravljen?

“Ugotovili smo, da imamo v naših načrtih narisana dva ali celo tri nove vhode, a sami ne moremo uresničiti niti enega, saj se zapleta zaradi statusa zemljišč in s pridobivanjem dovoljenj na agenciji za okolje. Zato smo se odločili, da raje poiščemo takšne začasne rešitve, ki jih lahko izpeljemo sami na luškem zemljišču. To je nov vhod, ki bo v pristanišče vodil z bertoškega krožišča. Tam bomo del svojih zemljišč odstopili za to, da postavimo vhodni in izhodni kamionski terminal in montažne objekte, ki jih bomo lahko kasneje premaknili. Potrebujemo pa soglasje koprske občine, za katerega smo se z županom Borisom Popovičem dogovorili na zadnjem sestanku.”

> Kdaj se bo zmanjšal naval na sedanji vhod?

“Pričakujemo, da bi dodatni vhod na bertoški strani začeli graditi v drugi polovici prihodnjega leta.”

> Katere naložbe torej sledijo poglabljanju na 14 metrov?

“Sledijo poglabljanje še za meter na 15 metrov prihodnje leto, podaljšanje obale za 100 metrov, zaledne skladiščne površine za kontejnerje, novi tiri in oprema ter potniški terminal.”

> V Trstu in na Reki ne spijo. Oboji snujejo povečanje pomolov in terminalov za kontejnerje. Je to za vas grožnja?

“Po eni strani pozdravljamo širitev zmogljivosti tudi v sosednjih pristaniščih, saj bo tako severni Jadran kot celota bolj konkurenčen v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. Obenem pa so za nas tudi konkurenca, ki nas bo spodbudila, da bomo uresničili lastne načrte.”

> Pri sosedih pristanišče upravljajo pristaniške uprave. Ste za to, da bi jo uvedli tudi pri nas?

“Ne. Prednost Luke Koper še vedno vidim v sedanji organiziranosti. Kot družba, ki upravlja vse terminale, lahko izkoristimo vse sinergije za rast in razvoj.”

> Predstavili ste naložbe Luke do leta 2020. Mar niso vsi načrti zaman, če ne bo drugega železniškega tira?

“Do neke mere. Zavedamo se, da bo v nekem obdobju prišlo do presečne točke zmogljivosti železniške infrastrukture. Ocenjujemo, da bo to okoli leta 2018. To točko preloma je sicer mogoče nekoliko premikati, tako da preusmerimo nekaj dodatnega tovora z železnice na cesto. V svojem strateškem načrtu bomo pripravili tiste investicije, ki so smiselne do zapolnitve zmogljivosti sedanje proge. Druge nadaljnje naložbe bodo odvisne od tega, kaj bo z drugim tirom.”

> Je teoretično možno, da bi Luka Koper sofinancirala gradnjo drugega tira?

“Mi moramo investirati v luško infrastrukturo, v povečanje kapacitet v pristanišču, in ne vidim možnosti, da bi lahko bili vpeti še v financiranje železniške infrastrukture. To je stvar države.”

> Na mizo ste dobili ponudbo hrvaškega poslovneža Enverja Moralića, ki ima v lasti posestvo Brič, da bi kupil družbo Vinakoper. Kaj ste mu odgovorili?

“Ponudba je prišla nepričakovano, nikjer nismo izražali interesa, da bi želeli prodati svoj delež. Moraliću smo na ponudbo odgovorili, da v tej fazi nismo razmišljali o prodaji. Bo pa treba v prihodnosti priti do zaključkov, kako naprej s to našo naložbo v družbo Adriafin in posledično z Vinakoprom.”

KATJA GLEŠČIČ