Ne bodo več odlagali, pač pa skladiščili

IZOLA> Izolska deponija je ena od tistih, ki mora odlagališče zapreti kljub temu, da imajo še dovolj prostih zmogljivosti in zadoščajo okoljskim normativom. Pred zaprtjem bi jo do včeraj lahko rešilo okoljevarstveno dovoljenje, o katerem pa Arso ni dal ne pozitivnega ne negativnega odgovora.

“Inšpekcijsko odločbo moramo spoštovati, zato smo z včerajšnjim dnem prenehali odlagati odpadke. Namesto tega jih bomo na isti lokaciji začasno skladiščili,” sporoča vodja sektorja operative v Komunali Izola Goran Trebec.

Kaj to pomeni za uporabnike? “Za zdaj to zanje ne prinaša nikakršnih sprememb. Po zakonu lahko odpadke skladiščimo najdlje leto dni. V trenutku, ko bomo odpadke morali začeti odvažati, pa bo to seveda pomenilo dodatne stroške,” pojasnjuje.

V komunali sicer pričakujejo, da do tega ne bo prišlo. Trebec ocenjuje, da bodo v mesecu ali dveh vendarle dobili odgovor Arsa. Če bo pozitiven, bo odlagališče lahko še naprej obratovalo, v nasprotnem primeru bodo morali v postopek javnega naročila za izbiro prevoznika, ki bo odvažal odpadke iz Izole. Kam, ni znano.

S podobno težavo kot v Izoli se ubadajo še v najmanj sedmih slovenskih občinah oziroma komunalnih podjetjih, ki jim država onemogoča, da bi še nadalje odlagala odpadke na lastnih deponijah, čeprav imajo za to dovolj prostora in so okoljsko ustrezne. Ovira na poti do okoljevarstvenega dovoljenja je finančno jamstvo, ki bi ga morale komunale zagotoviti za zaprtje odlagališč, ki bo prišlo na vrsto, ko bodo zaživeli regijski centri. Po uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih bi finančno jamstvo za izolsko deponijo znašalo kar 2,4 milijona evrov, kar je po oceni komunale dvakratna vrednost realne. Poskus, da bi finančno jamstvo zagotovili s predložitvijo lastne poroštvene izjave, je splaval po vodi, ker je v neskladju z zakonom o financiranju občin. ILONA DOLENC