“Ne države članice, ne EU, investitorji se bodo odločali, v katere projekte bodo vlagali”

PORTOROŽ > Slednja namreč deluje v smeri intenzivnega povezovanja zasebnega kapitala in različnih oblik državnega financiranja.

“Ko združimo zasebni kapital in različne oblike državnega financiranja, nastane velik potencial v novih storitvah, novih tehnologijah, predvsem pa v digitalizaciji in dekarbonizaciji prometa,” je po predavanju na temo pametnega in inovativnega prometa kot orodja za konkurenčno regijsko gospodarstvo novinarjem povedala Violeta Bulc.

Srečanje Summit 100 je po njenih besedah s tega vidika zelo pomembno - pomembno je za navezavo neposrednih stikov z gospodarstvom, s politiko v regiji, pomembno je za pospešitev sodelovanja z Zahodnim Balkanom.

Hrbtenično omrežje EU

Komisarka je spomnila, da je EU aprila lansirala razširitev hrbteničnega prometnega omrežja EU s podobnim načrtom za Zahodni Balkan. “Verjamemo, da se bo v nekaj letih tudi ta del priključil in skupaj s hrbteničnim omrežjem EU sestavljal zelo močen enoten transportni prostor, ki je ključ za vzpostavitev enotnega evropskega trga,” je dejala.

Bulčeva je izpostavila tudi pomen uskladitve vsebine evropskega sklada za strateške naložbe z Evropskim parlamentom prejšnji teden. Pojasnila je, da bo Evropski parlament sklad formalno potrdil konec junija, jeseni pa naj bi ta tudi polno zaživel.

Cilj sklada za strateške naložbe je doseči naložbe v skupni vrednosti 315 milijard evrov. Doslej so države članice predlagale že več kot 2000 projektov, ki bi potencialno lahko zanimali zasebne investitorje.

Ne države članice, ne EU, investitorji se bodo odločali, v katere projekte bodo vlagali

Komisarka je ob tem poudarila, da bo naložbeni načrt deloval po pravilih zasebnega kapitala. “Ne države članice, ne EU, investitorji se bodo odločali, v katere projekte bodo vlagali. Pri tem pa bo eden od pomembnih odločevalskih elementov regulativni okvir v posamezni državi, torej, kolikšna je transparentnost in kakšna je predvidljivost poslovnega okolja, v katerem projekti nastajajo,” je pojasnila.

Bulčeva je še dejala, da bodo rezultati prvega razpisa za evropska sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), na katerem se za sredstva s projektoma izgradnje izvlečnega tira in drugega tira med Koprom in Divačo poteguje tudi Slovenija, znani okoli 10. julija. Dodala je, da je na razpis prispelo približno 700 projektov, kar v finančnem smislu pomeni trikratno prekoračitev sredstev. “Zato je s tem nekoliko več dela. Po 10. juliju bomo objavili uradne rezultate,” je pojasnila.

STA