Ne gre za direktorja, temveč za obstoj ustanove
Dramatično, prizadeto in s hudo skrbjo so člani znanstvenega sveta Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (ZRS UP) v imenu zaposlenih opozorili na črne oblake, ki se zbirajo nad raziskovalno ustanovo. ZRS je v postopku spreminjanja svojega poslovnega modela, po domače delnega ali popolnega osamosvajanja od UP. Odločitev rektorja Dragana Marušiča, da sredi tega občutljivega procesa direktorja Rada Pišota pokliče na zagovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, na ZRS razumejo kot hudo grožnjo.
LJUBLJANA > O novi obliki organizacije na ZRS, kjer imajo kronične težave z zagotavljanjem zdravega denardnega toka in likvidnosti, razmišljajo že dolgo. Direktor Rado Pišot je včeraj spomnil, da je ustanova precej starejša od univerze in je od leta 1994 izpeljala več sto nacionalnih in mednarodnih projektov, vzgojila na desetine raziskovalcev in na mnogo načinov obogatila primorski prostor. Tik po rektorskih volitvah je na ZRS padla odločitev, da gredo na svoje in senat UP je njihovo določitev potrdil. Žogica je pri upravnem odboru univerze, a prej je treba med UP, ZRS ter vlado in SAZU, soustanoviteljema središča, doseči dogovor o tem, kako spremembo vsebinsko in organizacijsko izpeljati.
Bomba s četrtka na petek
“Prejšnji četrtek smo se do 18. ure konstruktivno pogovarjali in zadovoljni smo bili, da imamo podporo ter da smo naredili pomemben korak naprej. V petek zjutraj pa sem dobil seznam očitkov in vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kaj lahko sklepamo? Kaj se bo zgodilo, če se ti načini delovanja nadaljujejo z rušilno močjo,” se sprašuje Rado Pišot, ki ga je še posebej prizadelo, da mu Marušič na pet gosto tipkanih straneh očita tudi pisanje za Delo in izjave za Radio Študent: “To je omejevanje svobode govora. Nisem žalil dostojanstva ustanove, sem pa kritiziral rektorja.”
Kritičnost in svobodomiselnost, ki ob vsesplošnem krču in strahu na univerzi domujeta takorekoč le še na ZRS, so razlog za težave in grobe posege, so prepričani zaposleni.
Član znanstvenega sveta in senata univerze Lenart Škof se boji, kaj se bo zgodilo z ZRS, če Pišot odide, na njegovo mesto pa pride vršilec dolžnosti, ki ga bo rektor izbral zato, da bo slepo sledil navodilom vodstva univerze: “Korenina vsega zla je, da ni telesa, ki bi takšno samovoljno početje kaznovalo. Avtonomija univerze je neskončna. Rektor ima 'on/off' gumb, s katerim lahko počne, kar se mu zahoče.”
Da se takšne stvari dogajajo na univerzi, ki bi morala biti “podium svobodne besede”, je še posebej zaskrbljujoče, je menil Egon Pelikan. Vesna Mikolič pa poudarja, da se grobost v ravnanju vodstva univerze stopnjuje: “Najbolj žalostno je, da se je teh neverjetnih dogodkov nanizalo toliko, da nas sploh ne pretresejo več.”
Direktor ZRS je bil zadovoljen s pogovori s predstavniki ministrstva za izobraževanje. Prepričan je, da ima projekt prestrukturiranja ZRS v Ljubljani, tudi v Državnem zboru, podporo.
Po drugih interpretacijah pa samostojni ZRS zelene luči prestolnice ne bo dobil, saj velja načelno nasprotovanje ustanavljanju novih samostojnih zavodov. Vprašanje je torej, ali zaostritev konflikta med rektoratom in ZRS, ki ga pooseblja spor med Marušičem in Pišotom, ni povezana tudi s tem, da so obeti za samostojno raziskovalno središče slabi.
Danes protestni shod
Podpredsednica znanstvenega sveta Mateja Sedmak je prebrala sklepe sveta, naslovljene na vodstvo UP in ministrstvo. Zahtevajo, da se prekine postopek izredne odpovedi Pišotu, da se ministrstvo aktivno vključi v postopek preoblikovanja ZRS, da rektorja Dragana Marušiča ustavi pri zlorabi pooblastil ter da se vzpostavi vse potrebno za nemoten potek evropskih projektov na ZRS.
Sedmakova je poudarila: “Tu ne gre za Rada Pišota temveč zato, da smo v postopku prestrukturiranja. Zahtevamo, da se ta postopek mirno izpelje. Nič več in nič manj.” Danes dopoldne se bodo zaposleni odpravili na protestni pohod do rektorata. Kot pravi Sedmakova: “Uporabili bomo vsa pravna sredstva. Nimamo česa izgubiti.”
VESNA HUMAR