Ne hranite nutrij, ker to privablja podgane
Pred dnevi so v bližini bencinskega servisa na Bonifiki opazili podgane, pred časom pa so se podile tudi po ulicah v soseski nizkih vrstnih hiš v Olmu. Se je njihova populacija v mestu in spalnih naseljih res povečala ali je skrb vendarle odveč?
KOPER > “V urbanem prostoru so bile podgane vedno prisotne. To ni nič novega ali posebej zaskrbljujočega. Če pa ljudje res načrtno hranijo nutrije, je povsem jasno, da to početje kmalu iz skritih bivališč privabi tudi druge glodalce,” ubira pomirjujoče tone Janez Pišot iz koprskega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
Meni, da je hranjenje prostoživečih živali, kot so nutrije in golobi, v urbanem okolju neprimerno in nekoristno, saj ima številne stranske učinke. Pišot pojasnjuje, da redno, pa tudi po potrebi opravljajo deratizacije. “Vse je v mejah normale. Nismo opazili, da bi se populacija glodalcev v zadnjem času kaj povečala,” še dodaja. Občasno se podgane pojavijo, kjer gradbinci popravljajo kanalizacijsko omrežje ali pri rušenju kakšnih objektov.
Sicer pa Pišot ocenjuje, da tudi nutrij ni številčno več, čeprav obiskovalci športnega parka Bonifika navajajo, da se ob tamkajšnjih vodnih kanalih zadržuje vse več mladičev. “Nesporno se je nutrija preveč približala človeškim bivališčem in s tem prešla v kategorijo tako imenovanih urbanih škodljivcev. Vendar pa je ne smemo zatirati, saj je zaščitena z zakonom,” opozarja.
Pa še zanimiv skok v preteklost: zaradi krzna in preproste vzreje so nutrije množično začeli gojiti okoli leta 1900. Najživahnejša trgovina z njimi je potekala od leta 1970 do 1980, zatem pa je povpraševanje po njihovem krznu začelo upadati. V Istri je bilo več vzrejališč - ob Rižani in na območju meje s Hrvaško. Da bi se izognili velikim stroškom zaradi zapiranja vzrejališč, so nekateri rejci veliko nutrij spustili kar v okolico, kjer se v urbanem okolju očitno dobro počutijo. NH
