Nekatera vprašanja o piranskem mandraču ostajajo
V piranskem mandraču se po dolgem poletnem premoru dela vendarle nadaljujejo. Pripravljeni so tudi nov izvedbeni načrt in vsi dodatni strokovni pogoji. Ali bo občina za rep ujela vlak z evropskim denarjem, pa bo po vsej verjetnosti znano novembra.
PIRAN> Vse, ki so čez poletje zaskrbljeno opazovali prazno gradbišče ob piranskem mandraču in se spraševali, kaj se pravzaprav dogaja, je te dni vsaj za silo pomiril ponovni hrup gradbincev, ki so začeli s pripravljalnimi deli pred dokončno ureditvijo pristanišča.
Projektant, podjetje JožetaMaverja Projektiva inženiring, nas je seznanil, da so na osnovi novih kulturnovarstvenih pogojev in restavratorsko-konservatorskega načrta izdelali nov izvedbeni projekt. Ta je trenutno v reviziji na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), ki je dolžan izdati še zadnji, odločilni dokument za pričetek del - kulturnovarstveno soglasje.
Na kar seveda vsi nestrpno čakajo. Občani zato, ker so naveličani gradbišča v svojem mestu, občina oziroma investitor pa zato, ker se boji zamuditi roke za oddajo nakazil o gradbeni situaciji, s katerimi bo uveljavljala sofinanciranje iz evropske malhe prek ministrstva za kmetijstvo, ki je objavil razpis. In člani civilnega združenja, ki se bori za ohranitev mandrača, so še vedno zaskrbljeni, ali so projektant in konservatorji sploh upošteval njihove zahteve. Česar jim do petka še niso povedali. “Če so v novem projektu sledili našim zahtevam po ohranitvi gabaritov obalnega zidu in odstranitvi vidnega dela betonskih opažev, smo dosegli ustrezno rešitev za mandrač, sicer pa se bomo borili naprej,” je odločna predstavnica združenja Lili Žigo.
Podporo je civilno združenje dobilo tudi na kulturnem ministrstvu: “Močan odziv in glasno nestrinjanje civilne pobude z izvajanjem obnovitvenih del v mandraču je preprečilo nadaljnje uničenje kulturnega spomenika.”
Občina ne da jasnih odgovorov o evropskem denarju
Da bi vse skupaj pomirili, z občine obljubljajo, da bodo še ta teden, ko se je župan Peter Bossman vrnil z dopusta, javnosti predstavili nove načrte in strokovne rešitve restavratorjev in konservatorjev. Ker se tudi odgovorni konservator z ZVKD Bruno Purger te dni vrača z dopusta, se v civilnem združenju nadejajo, da bo še ta teden izdal kulturnovarstveno soglasje.
Na naša poizvedovanja na občini, kakšen je bil prejšnji teden izid pogajanj z ministrstvom za kmetijstvo, ki je razpisal sofinanciranje iz Evrope, nam iz županovega urada ne dajo najbolj jasnega odgovora, omenjajo le svoje korektno postopanje z ministrstvom.
Nekoliko bolj zgovoren je Ljubo Bertok, ki je bil kot predstavnik občine na pogajanjih v Ljubljani: “Dogovarjali smo se o podaljšanju roka predložitve gradbene situacije do konca novembra, a še nič ni sklenjeno. Zagotovo pa bo potrebno pohiteti z deli.”
ZVKD naj ne bi bil glavni krivec
Spomnimo, da so morali, potem ko je inšpektorica za dediščino ustavila dela, ker se izvedba ni ujemala z načrti, odgovorni na ZVKD pripraviti nove kulturnovarstvene pogoje in še dodatni strokovni načrt konservatorjev-restavratorjev. Ta je investicijo podražil za približno dvajset tisočakov, naknadno so naročili tudi arheološke raziskave, ki so stale 35.000 evrov.
Generalna konservatorka na krovnem ZVKD v Ljubljani Daniela Tomšič v izogib “obtožbam”, naj bi bil ZVKD glavni krivec za devastacijo mandrača, pojasnjuje, da je bila njegova ureditev projektirana kot manj zahteven objekt, za kar ni bil potreben konservatorski načrt. Projekt ni predvideval rušitve obstoječih zidov pristanišča in njihovo popolno rekonstrukcijo, kot se je zgodilo med gradbenimi deli. Zato zavrača očitke, naj bi bil za zaplete pri gradnji kriv ZVKD.
Na ministrstvu za kulturo pa menijo: “Ob našem inšpektorskem pregledu smo ugotovili, da pristojna javna služba ZVKD ni bila dovolj odločna pri spremljanju konservatorsko-restavratorskih posegov na obali mandrača.”
Te dni je posebno delovno med kamnoseki, ki pripravljajo kamnite elemente za vgradnjo. Pogodbe s podizvajalci za obdelavo kamna so sklenjene. Restavratorji so se uskladili o obdelavi robov novih kamnov, vstavljeni novi kosi bodo ohranili naravno površino, s čimer se bodo dobro vklopili med izvirne kamne.
LEA KALC FURLANIČ
