Nekateri čakajo na privez že več kot 30 let
Pogled na ožji del starega koprskega mandrača Porporella ponuja takšno sliko: vsaj 30 priveznih mest je prostih, na gladini pa se pozibava najmanj pet plovil, ki so že dolgo prepuščena nemilosti vremena in morja, saj zanje nihče ne skrbi.
KOPER > Porajata se torej dve vprašanji: zakaj v Komunali Koper, ki upravlja z mestnimi pristanišči, prostih privezov ne oddajo v najem, in zakaj nihče ne poskrbi za odstranitev zapuščenih čolnov?
Ker se je vse več lastnikov plovil pritoževalo, da jim vandali uničujejo in kradejo imetje, nepovabljeni gostje pa celo prenočujejo na plovilih, so se v Komunali Koper odločili za nekaj varnostnih ukrepov. Dva od štirih dostopov do plavajočih pomolov sta že zaprta z ograjo. V prihodnje bodo omejili dostop še na preostala dva, medtem ko se bo po glavnem betonskem pomolu še naprej mogoče sprehajati. Sicer pa je območje celotnega mandrača že nekaj časa “pokrito” tudi z videonadzornim sistemom. Pred časom so kamere namestili še v mandračih Badaševica in Sv. Katarina. V slednjem so za večjo varnost najemnikov in njihovega imetja poskrbeli še s štirimi dodatnimi svetilkami ulične razsvetljave.
Aljoša Švab iz službe za občinska pristanišča pod okriljem Komunale Koper potrjuje naše ugotovitve. Navaja, da je v mandračih skupaj prostih 110 priveznih mest.
Razpored po velikosti plovila
Ta številka do zdaj ni bila povsem jasna zaradi zmede, ki je vladala, ko so najprej urejali mandrač v Badaševici, nato pa gradili ribiško pristanišče. Zaradi posegov so morali plovila večkrat premeščati.
“Kmalu bo nared katastrski seznam vseh plovil, ki jih bomo v prihodnje po velikosti in tipu plovila smiselno razporedili na privezna mesta. Tako bomo poskrbeli za bolj urejen videz mandrača in večjo varnost,” napoveduje Švab. Iz logističnih razlogov bosta jadrnicam namenjena zunanja plavajoča pomola, na sredinskem delu bodo mesto dobila plovila s kabino, manjša plovila pa bodo umestili v notranji del mandrača.
Odločitev o izvedbi postopka za dodelitev prostih priveznih mest je zdaj v rokah občinskih oblasti. Čeprav številni prosilci že nestrpno pričakujejo informacije na to temo, pa Primorskim novicam v občinski upravi - kot običajno - niso namenili odgovorov.
V Komunali Koper upravljajo s 520 priveznimi mesti v občinskih mandračih. Zaradi posebnega statusa ribiškega pristanišča so po novem ob 40 privezov, ki jih ne smejo oddajati v najem drugim uporabnikom. Sklenjenih imajo 462 najemnih pogodb, kar 600 prosilcev pa še vedno čaka na prosto mesto. Še pred kakšnim letom so imeli na mizi 2000 vlog prosilcev iz vse Slovenije. Z novim občinskim odlokom se je to število več kot prepolovilo. Črtali so vse lastnike plovil, ki nimajo vsaj pet let stalnega prebivališča v koprski občini. Pri dodelitvi priveza v najem upoštevajo datum prispele vloge in velikost plovila. Za vsak mesec čakanja je moč dobiti dodatno točko, 100 točk pripišejo lastniku do štirimetrskega čolna, do 40 točk je upravičen lastnik največ šestmetrskega plovila, 25 točk pa dobi, kdor ima v lasti do osem metrov dolgo barko.
Le pet odpovedi
Se je zaradi krize in višjih cen najema morebiti kdo odpovedal privezu oziroma “luksuzu”, kot ga je večkrat poimenoval koprski župan Boris Popovič? “Čeprav smo pričakovali večji osip, smo v zadnjih letih obravnavali le pet odjav. Zanimivo, da skoraj vsak dan dobimo kakšno novo vlogo za najem. Za komunalni privez se zanimajo celo Italijani iz okolice Trsta,” pove Tea Mahnič Skrt iz službe za občinska pristanišča.
Množičnih odpovedi najemniškega razmerja torej ni, imajo pa kar nekaj primerov, ko uporabniki prosijo za spremembo lokacije priveza. Nekdo, ki stanuje v Semedeli, bi raje imel privez v Badaševici kot v Kopru in obratno. Kdor je bliže Ankaranu, pa se, denimo, bolj ogreva za privezno mesto v Sv. Katarini. Spet drugi bi dražji privez na plavajočem pomolu (ti veljajo za boljše, ker niso odvisni od plimovanja morja in so dodatno zaščiteni z varnostnimi vratci) zamenjali za cenejšega v notranjem delu starega koprskega mandrača.
S takšno spremembo je mogoče privarčevati 210 evrov na leto. Lastniki plovil med štirimi in šestimi metri dolžine morajo za privez na plavajočih pomolih na leto odšteti 690 evrov (brez davka), v starem mandraču pa 480 evrov (brez davka).
Najdražje je privezno mesto za barke od šest do osem metrov dolžine, ki jih je mogoče privezati le na plavajočih pomolih, kjer je treba za letni najem plačati 825 evrov (brez davka). Plovilom, ki merijo do štiri metre, so namenili priveze v starem mandraču. Najemniki morajo poravnati 400 evrov letne najemnine.
Plovilo se potaplja, najemnina plačana
Po Švabovih besedah imajo pri reševanju problematike domnevno zapuščenih plovil zvezane roke. “Te primere poznamo. Najemniki redno plačujejo svoje obveznosti, zato jim ne moremo odpovedati pogodbe za privez. Žal pa v našo pristojnost ne sodi ugotavljanje, ali je plovilo sposobno za plovbo po veljavnih predpisih, niti preverjanje, ali ima lastnik plovno dovoljenje. To je v domeni uprave za pomorstvo,” pojasnjuje.
So pa zato uspešnejši pri lovu na črno privezana plovila. Na njihovem seznamu se je znašlo 20 lastnikov čolnov brez veljavne pogodbe za privez. Obvestili so jih o prekršku in roku za odstranitev plovila, vendar se za njihova sporočila niso zmenili, zato je sledila prijava občinskemu inšpektoratu. Poleti se število tistih, ki izigravajo pravila, še poveča. Nekaterih ne ustavi niti inšpekcijski postopek, saj v Komunali opažajo veliko povratnikov, ki iz leta v leto ponavljajo “vajo” in svoje plovilo skoraj čez noč na črno privežejo v kakem mandraču.
Kaj je z načrti za nove priveze?
Komunalnih privezov v Kopru že leta kronično primanjkuje. Zamisli, da bi dodatna privezna mesta uredili v majhnem mandraču Moleto v Žusterni, niso uresničljive.
Naravovarstveniki zaradi rastišča zaščitene morske trave Pozejdonke namreč oporekajo gradnji valobrana, ob katerem bi lahko uredili plavajoče pomole. Podobno je z načrti v Valdoltri, kjer širitev za zdaj ne pride v poštev zaradi neraziskanega podvodnega arheološkega najdišča. Menda v občini o drugih možnih različicah za ureditev cenovno dostopnih komunalnih privezov (za) zdaj ne razmišljajo. Po drugi strani pa je bilo že večkrat slišati, kako se župan ogreva za morebitno gradnjo dodatnih plavajočih pomolov, ki bi jih nato prek koncesije oddal najugodnejšemu ponudniku. Ta bi jih tržil po komercialnih cenah, ki naj bi bile nižje kot v istrskih marinah. Kje ob obalnem pasu bi lahko uresničili takšen projekt, ni znano.
NATAŠA HLAJ
