Nekateri si drznejo s čolni kar v Luko Koper
Zaradi epidemije je tudi letos poleti marsikateri navtični turist ostal v domačem morju. Na upravi za pomorstvo ugotavljajo, da nekateri med njimi, vajeni prostranega hrvaškega morja, pravil, ki veljajo v našem morju, ne poznajo najbolje. V zadnjem času je nekatere morjeplovce radovednost prignala celo v koprsko tovorno pristanišče.
ISTRA > “Za varnost na morju je dobro poskrbljeno. Plovki, s katerimi smo razmejili kopalce od plovil, so se dobro obnesli, ljudje so jih zelo dobro sprejeli,” ugotavlja Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo. Takšna rešitev je sicer nekoliko diskriminatorna do lastnikov plovil, ki ne morejo več do obale, a je pomembnejša varnost kopalcev.
Pet reševalnih akcij
Letos so imeli pet iskalnih oziroma reševalnih akcij. Zadnja je bila v začetku julija v Simonovem zalivu, kjer sta z gorečega čolna v morje skočila moški in ženska. Dvakrat so pomagali zaradi okvare motorja oziroma ker so na plovilu ostali brez goriva, še dvakrat pa kajtarjema. Na rtu Petelin se kajtar ni mogel dvigniti iz vode, v drugem primeru pa so na območju Debelega rtiča iskali žensko, ki je nato sama prišla na obalo.
S plovki nič več mešanja kopalcev in plovil
Zaradi plovkov pri Belih skalah so, zanimivo, dobili dve pritožbi Izolanov, prvega (kopalca) je zmotilo, ker so plovke postavili bliže od 150 metrov, drugi pa se je pritožil, ker ni smel s čolnom do obale. “Iskati moramo ravnovesje,” ob tem poudari Klinec. Težave za lastnike čolnov so rešili s koridorji, po katerih lahko pridejo do obale, odložijo stvari, nato pa odplujejo za plovke. “Ni več mešanja kopalcev in plovil in posledično ni več nesreč,” ugotavlja prvi mož uprave za pomorstvo.
V poletni sezoni je njihov čoln vsak dan na morju, med vikendi - če je le možno - dogajanje nadzirajo z dvema patruljama. “Že naša prisotnost na morju ima pozitiven učinek,” je še povedal Klinec in dodal, da beležijo manj hujših kršitev, ki so bile značilne v preteklosti.
Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo
“Ni več mešanja kopalcev in plovil in posledično ni več nesreč.”
Presenetijo jih tramontane in lebičade
Drugače je, ko so nevihte. “Naše ekipe morajo skoraj vedno posredovati,” je pojasnil. Morjeplovce še vedno presenetijo tramontane in lebičade. Dogajanje na morju spremljajo tudi pomorski policisti, s katerimi skupaj skrbijo, da na morju spoštujejo pravila. Pri tem si na upravi za pomorstvo pomagajo tudi z radarjem. Ta zazna tudi plovila, ki plujejo preblizu obale, in nato tja napotijo svojo ekipo na čolnu.
Med kršitvami še vedno najbolj izstopa plovba preblizu obale. Se pa pozna, da so začeli uveljavljati prepoved plovbe za nekatera italijanska plovila (tako imenovane natante), gre za plovila do sedmih metrov, z motorji do 40 konjskih moči, ki niso registrirana.
Po drugi strani je v našem morju zdaj več domačih navtičnih turistov, ki se za hrvaško morje ne odločajo predvsem zaradi epidemije. “Vsi pa ne poznajo pravil in so glede tega precej nevedni,” ugotavlja direktor uprave za pomorstvo. Namesto glob jih poskušajo usmerjati z opozorili. Presenetijo jih brez dokumentov, plovila niso registrirana ali pa so brez zavarovanj.
Pri Belih skalah tudi do 300 plovil
Sicer pa so morjeplovci zelo vztrajni pri iskanju lokacij, kjer ni plovkov, in poskušajo priti čim bliže obali. Tako več plovil vrže sidro pred Pacugom in Fieso pa tudi med Bernardinom in Portorožem (pod srednjo pomorsko šolo). Več plovil so pričakovali tudi v bližini Rexa, med Izolo in Koprom, in od lucijskega avtokampa proti solinam, vendar gre tam za bolj osamljene primere. Še vedno pa so najbolj priljubljene točke na območju Belih skal proti Strunjanu, kjer naštejejo tudi od 100 do 300 plovil v enem dnevu, ali pa pod piransko cerkvijo, kjer je tudi od 50 do 100 plovil.
Od maja so nadzorniki uprave za pomorstvo imeli z morjeplovci 40 postopkov. Izdali so enajst plačilnih nalogov, v drugih primerih pa so uvedli postopek o prekršku. Največkrat (v 22 primerih) zaradi plovbe brez plovbnega dovoljenja (kot prometnega dovoljenja za vozila). Največkrat voditelji čolnov pozabijo na ta dokument ali pa ni več veljaven. Globa za ta prekršek znaša 160 evrov. V šestih primerih je šlo za plovbo ali glisiranje preblizu obale. V petih primerih pa so za krmilo čolna sedli brez izpita za voditelja čolna ali pa tega dokumenta niso imeli s seboj - globa za ta prekršek je 160 evrov.
Obravnavali so tudi nepooblaščena vplutja v območje koprskega tovornega pristanišča, za ta prekršek je predpisano 400 evrov globe. Pri tej kršitvi so prestregli tako tujce kot slovenske državljane. Največkrat jih je gnala radovednost.
V enem primeru je nekdo sidral v zaščitenem območju (Mesečevem zalivu v strunjanskem krajinskem parku). V treh primerih so izrekli globo zaradi postavljanja podvodnih privezov (corpo morto). Gre za povratnike na območju Valdoltre, je pojasnil Klinec.
Izdali so tudi več kot 100 opozoril, največkrat zaradi plovbe znotraj kopalnega območja, označenega s plovki. Kršitelji se pogosto izgovarjajo, da jih je tja zaneslo ... Opozarjajo tudi tiste, ki se znajdejo v zavarovanih območjih v parkih.
