Nekaterih psov ne oddajajo za življenje na prostem
Naša bralka Tea Anić se je pred dnevi odpravila v pasje zavetišče v Dvorih z dvema namenoma - podariti stare odeje, ki bodo grele brezdome pse, in posvojiti mladiča. Namesto psička je prinesla domov zgodbo o nehvaležnosti in zavrnitvi, ki naj bi ju bila deležna od skrbnice v azilu. Predsednica Obalnega društva proti mučenju živali (ODPMŽ) ob obisku Anićeve ni bila prisotna, pojasnjuje pa, zakaj mladičev in nekaterih odraslih psov ne oddajo za vsako ceno.
DVORI > V zgodbi, ki jo je z javnostjo delila na strani Primorskih novic na Facebooku, je Tea Anić zapisala, da sta se s partnerjem že dalj časa pogovarjala, da bi posvojila psička, ki bi delal družbo njima in njunima posvojenima mucama. “In ker so se začeli zelo mrzli dnevi, sva se odločila da pomagava ODPMŽ v Svetem Antonu z dekicami, ki sva jih zbrala.”
Kar polovico psov iz zavetišča v Dvorih posvojijo Tržačani. V Trstu namreč nimajo zavetišča, imajo pa društvo, ki z ODPMŽ odlično sodeluje. Veliko posvojiteljev prihaja tudi z Goriške, Štajerske in Dolenjske ter iz Ljubljane. Najmanj psov iz Dvorov ostane v slovenski Istri. Približno pet psov na leto se vrne v zavetišče, ker v društvu ugotovijo, da posvojitelji z njimi ne ravnajo pravilno.
“Ne čudim se, da imajo probleme”
Od prostovoljke, ki je bila tedaj prisotna v azilu, naj bi namesto zahvale dobila prezirajoč pogled. Nič kaj prijazno naj se ne bi odzvala niti na njuno povpraševanje po pasjih mladičih. Anićeva si je mladiče želela ogledati od blizu, da bi se laže odločila za enega od njih, oskrbnica pa naj bi jo zavrnila brez pravega pojasnila. Ko sta vztrajala, da želita posvojiti mladiča, ju je oskrbnica najprej vprašala, kje ga nameravata imeti. “Ja, v hiši menda, kje drugje, kasneje pa seveda v boksu,” je naša bralka navedla svoj odgovor in pojasnila: “Psički so bili videti pasme labradorca in ta pes ne ostane majhne rasti. Zato seveda v hiši ne more biti, ko odraste.”
Nato naj bi jima oskrbnica spet namenila “prezirajoč pogled” in “nesramen odgovor”, da se vsi psi izdajajo izključno za notranje bivanje in da ne bosta mogla nobenega posvojiti. “Ne čudim se, da imajo probleme s prepolnim zavetiščem,” je Tea Anić sklenila svojo pripoved in vodstvu azila svetovala, “naj raje zaposlijo ljudi, ki jim je dejansko mar za te uboge živali”.
Predsednica ODPMŽ Andrea Bogataj Krivec je za dogodek izvedela iz medijev. Od oskrbnice je nato slišala še drugo plat zgodbe. “Ker nisem bila prisotna, težko ocenim, zakaj je prišlo do nezaželene situacije. Oskrbnica pravi, da je gospa postala nejevoljna, ko ji je povedala, da mladičkov ne oddajamo (tik pred zimo) za življenje v boksu. O hiši menda ni bilo govora,” pravi. Poleg tega, dodaja, ni šlo za mešančke z labradorjem, pač pa mladičke psičke Nije, ki je težka približno deset kilogramov.
“Iz našega zavetišča se trudimo udomiti pse čim bolje. Iz mojega stališča je najpomembnejši posvojitelj. Lahko so pogoji maksimalni, pa nima pes nič od tega, lahko so minimalni, pa pes uživa življenje zaradi človeka. Odnos, ki ga ustvarimo s psom, ki živi z nami, ni nikoli enak tistemu, ko smo kakšno uro na dan s psom, ki živi zunaj.”
Od nekaterih pravil ne odstopajo
V društvu se zavedejo, da se vsi posvojitelji ne strinjajo, da pes spada k družini. Od nekaterih pravil pa ne odstopajo. Nekaterih kategorij psov ne oddajajo za življenje na prostem. Med njimi so zimski mladički, vsi psi manjše rasti, kratkodlaki psi brez poddlake in starejši psi. “Takšne so naše smernice, naše odločitve,” pravi predsednica ODPMŽ. “Verjamem, da se nekateri s tem ne strinjajo, a to je politika našega zavetišča. Tako se nam zdi prav. Seveda pa to ne opravičuje nevljudnosti, če je do nje prišlo, za kar se našim obiskovalcem opravičujem.”ILONA DOLENC
