Neodvisnost medijev je “zelo draga”
Lokalni mediji predstavljajo veliko bogastvo za medijsko krajino, a so toliko bolj izpostavljeni finančnim problemom zaradi krize ter centraliziranju informacij, so bile nekatere od glavnih ugotovitev današnje okrogle mize ob izidu tisoče številke tednika Mandrač. Sandra Bašič Hrvatin je kot možno rešitev navedla preoblikovanje časnikov v zadruge.
IZOLA> Dolgoletni urednik Mandrača Drago Mislej - Mef je uvodoma opozoril, da je zlasti neodvisnost medijev v odnosu do politike, lastnikov ter nenazadnje oglaševalcev “zelo draga”, še najbolj pa jo na svoji koži občutijo prav lokalni mediji.
Sandra Bašič Hrvatin: Rešitev so zadruge
Da se v svetu lokalnih medijev, zlasti občinskih glasil, obrne veliko denarja, je opozorila komunikologinja Sandra Bašič Hrvatin, ki je hkrati izpostavila, da zadeve na tem področju niso primerno normativno urejene. Po njenem je potrebno opraviti tudi jasno distinkcijo med javnimi glasili in lokalnimi časopisi.
Med drugim je Bašič Hrvatinova omenila primer založbe Mladinska knjiga, ki da plačuje ceno velikih cerkvenih apetitov in je zdaj po njenih besedah pred bankrotom. Omenila je zamisel, da bi zaposleni poskusili založbo rešiti tako, da bi jo sami odkupili in vzpostavili neke vrste zadrugo. Po njenem mnenju bi se tudi marsikateri medij dalo rešiti na podoben način, pri čemer bi zadružniki postali tako novinarji kot bralci.
Publicistka Neda Pagon je ugotavljala, da se vse bolj izgublja refleksija družbenega dogajanja, obenem pa je bila kritična do prezira do lokalnih medijev. Po njenem je govorjenje o pluralizmu medijev zavajajoče, saj smo v resnici priča vse večjemu centralizmu, ki kljub velikemu številu lokalnih medijev ni zato nič manjši. Dogodki na lokalni ravni so zanimivi samo, če so senzacionalistični, torej v primeru kakšne nesreče ali škandala. Tako je navedla, da na primer v osrednjih medijih ne zasledi skoraj nič o delovanju Univerze na Primorskem, “razen kadar se kregajo”.
Preveč je piscev, premalo pa bralcev
Širša težava je po njenem v tem, da v Sloveniji “absolutno preveč ljudi piše”, medtem ko je bralcev bistveno premalo. To posledično znižuje standarde našega ocenjevanja, kaj v časopis sodi in kaj ne, je dodala.
Podobno je razmišljal tudi Dnevnikov novinar Ervin Hladnik Milharčič. Marsikdaj se mediji, ki imajo ambicijo biti globalni, ukvarjajo samo s tem, kar se dogaja na nekaj kvadratnih metrih okoli par ministrstev, je opozoril. Mandrač po njegovih besedah predstavlja manjšo izjemo v našem časopisnem prostoru, saj mu uspe s preprostimi sestavinami tj. skromnijm denarjem pripraviti prav tako okusno jed.
STA