Nepravično do manjših porabnikov vode
Izolani nejevoljno pričakujejo položnice Rižanskega vodovoda. Številne upokojence in finančno šibkejše občane so prejšnji mesec spravile v obup, saj so morali - za razliko od Koprčanov in Pirančanov - plačati tudi dvakrat več kot dotlej. Družini, ki so ji aprila za 41 kubičnih metrov porabljene vode zaračunali 59 evrov, so maja za manjšo porabo (36 kubičnih metrov) “naložili” kar 103,40 evra, čeprav je zgolj porabljena voda stala manj kot 32 evrov.
IZOLA> Še enkrat toliko, skoraj 34 evrov, so morali plačati za odvajanje komunalnih voda in nekoliko manj, 20 evrov, za njihovo čiščenje. Dodatnih 8,50 evra pa je bilo treba odšteti za omrežnino - tako odvajanja kot čiščenja odpadnih voda.
Omrežnini ne glede na porabo vode
Kot pojasnjuje direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar, predstavlja omrežnina za odvajanje vrednost amortizacije ali najema cevovodov, ki so jih postavili med Izolo in koprsko čistilno napravo na Srminu. Izolska občina ta najem zaračunava javnemu podjetju Komunala, slednje pa porabnikom - prek položnic za pitno vodo najbrž zato, ker lahko neplačnike kaznujejo z odklopom z vodovodnega omrežja. Rižanski vodovod skladno z občinskim odlokom obdrži pet odstotkov zneska, ker odčitava porabo vode in nosi breme neplačil (čeprav ima največ stroškov s poštnino). Omrežnina za čiščenje je po Hočevarjevih besedah amortizacija oziroma najem koprske čistilne naprave.
Pri tem najbolj bode v oči, da za obe omrežnini zaračunavajo enotna zneska - ne glede na porabo vode. Zneska tako veliko bolj občutijo tisti, ki porabijo manj vode, saj pet kubičnih metrov stane 4,4 evra, kar je manj od 4,8 evra omrežnine za odvajanje. Ta logika je v luči skorajšnjih poletnih suš, ko Rižanski vodovod poziva k varčevanju z vodo, še manj razumljiva. Hočevar to priznava in poudarja, da so sistem obračunavanja določili na ministrstvu za okolje in prostor.
Brez subvencij občine
Omrežnini bi lahko do 50 odstotkov subvencionirala občina. Po besedah direktorja Komunale Alojza Zorka bi za nekaj let (resda vsako leto z nižjim odstotkom) razbremenila finančno šibkejše občane, a se za ukrep ni odločila. Tudi Zorko se zaveda, da tak način obračunavanja ni pravičen. Na to so okoljsko ministrstvo neformalno že opozorili, formalno pa bi po Zorkovem mnenju morala ukrepati občina, a mu ni znano, da bi to storila. “Po našem predlogu bi moral biti strošek omrežnine vključen v enotno ceno izvajanja storitve, kar bi naneslo nekaj centov na kubični meter vode. Večje porabnike bi nedvomno prisilili k odgovornejši porabi, saj bi večja poraba pomenila višje stroške,” pojasnjuje Zorko.
Občina dolguje Komunali
Precej večji zalogaj od omrežnin je plačilo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Koprski Komunali, ki upravlja s sistemom najmanj petih črpališč in čistilne naprave, mora izolska Komunala plačati 80.000 do 100.000 evrov na mesec, kar pokrije manj kot 40 odstotkov vseh stroškov (ostalo primaknejo v koprski občini, kjer je tudi več porabnikov). Ta strošek je izolska Komunala občanom prvič zaračunala maja. Za poravnavo zneskov predhodnih osmih mesecev pa mora poskrbeti izolska občina in plačati približno milijon evrov. Ker tega doslej po Zorkovih navedbah še ni storila in ker koprska Komunala račune izstavlja izolski, slednja šteje znesek med dolgove občine. Dodatnih 600.000 ji mora plačati za redna vzdrževalna dela, kot sta pometanje in košnja.
O subvenciji na seji
Bo torej vodstvo izolske občine na okoljsko ministrstvo naslovilo zahtevo za pravičnejši način obračunavanja omrežnin ali pa kljub vsemu razmišlja, da jih bo subvencioniralo iz proračuna? “Na četrtkovem kolegiju občinskega sveta smo problematiko predstavili vodjem svetniških skupin in predlagali, da bi jo uvrstili na dnevni red seje, predvidene 24. junija. Občinske strokovne službe bodo do takrat pripravile celovito informacijo in pojasnile možnosti za znižanje cen odvajanja in čiščenja odpadnih voda,” odgovarjajo v občinski službi za odnose z javnostmi.
Občinski svet je nove cene komunalnih storitev potrdil 1. aprila. K temu ga je pozval župan Tomislav Klokočovnik, češ naj ne glasuje proti, ker se utegne sesuti sistem. V mislih je imel občinski proračun.
MIRJANA CERIN
