Ni vredno živeti le za podjetje
Bruno Korelič je svojo knjigo Moja pot razprodal v treh dneh. Zato je bilo treba počakati na nove izvode, da jo je v sredo lahko tudi v živo predstavil. Na predstavitev je prišlo veliko znanih obrazov.
Ni naključje, da je bila predstavitev knjige v koprskem pokrajinskem arhivu, saj je Korelič arhivu podaril obsežno gradivo, v katerega se lahko zakoplje vsakdo, ki ga zanima Luka Koper in istrsko gospodarstvo. Knjiga, ki je izšla v samozaložbi, zaradi velikega zanimanja pa jo je dotisnila koprska knjigarna Libris, je torej gotovo več od “projekta za mojo dušo”, kot si jo je zamislil Korelič. Prvih 200 izvodov je bilo razgrabljenih v trenutku, zdaj jih je na voljo še novih 220.
V pogovoru z novinarko PN Tatjano Tanackovič je med drugim razkril, kako je propadla združitev Luke in Intereurope. “Tudi zato, ker so takrat ministri sicer kimali premierju Janezu Drnovšku, ubogali pa ga niso,” je ocenil. Ideja, da mora vse spraviti na papir, se mu je utrnila, ko se je leta 2005 zaradi pritiskov vlade Janeza Janše umaknil z vrha Luke in se upokojil. No, po devetih letih je Koreličeva pot končno na papirju. V knjigi ne razkriva samo luških dogodkov, javnosti predstavi tudi košček svojega osebnega in družinskega življenja, ki včasih ni bilo lahko.
Tega, da bi ga politiki danes kam vabili, 70-letnik ne pričakuje, niti ne želi: “Ne. S to knjigo sem zaključil svojo kariero, zdaj bo samo še užival, z družino, v hribih ...” In ko pogleda nazaj, je najbolj ponosen na podporo svoje žene. Na koncu so mogoče še najbolj zadele njegove besede, ki si jih lahko marsikateri menedžer vzame k srcu: “Ni samo podjetje tisto, za kar je vredno živeti, je tudi družina. Če bi še enkrat začel, bi bilo to razmerje malo drugačno.”
KATJA GLEŠČIČ
