Nič več mesečnih vzorčenj morja
Samo upamo lahko, da bo višja sila to poletje prizanesla slovenskemu morju in v njem ne bo izrednih dogodkov, kot so onesnaženje, sluzenje ali cvetenje, razrast alg in pomanjkanje kisika na morskem dnu oziroma množičen pojav meduz. Kajti morski biologi od sredine januarja nimajo več vpogleda v to, kaj se dogaja v morju.
ISTRA > “Zadnji monitoring smo opravili sredi januarja, še v okviru lanske pogodbe o izvajanju monitoringa. V začetku februarja so nas namreč iz agencije za okolje seznanili, da ni več denarja za mesečno vzorčenje morja in celinskih voda,” je včeraj ponovil Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran (MBP), ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo.
Na agenciji za okolje (Arso) se zdaj menda trudijo, da bi manjkajoči denar dobili iz vodnega sklada. Če bodo uspešni, bo z monitoringi mogoče nadaljevati, sicer pa ne. Doslej, očitno, niso imeli sreče. Denar za monitoringe je po 30 letih okrnilo ministrstvo za okolje in prostor. Za spremljanje voda poslej namenja le 287.000 evrov, namesto 860.000.
“Podatke o temperaturi in slanosti morja ter stopnji kisika na morskem dnu bomo dobivali le še z oceanografske boje Vida (nahaja se približno kilometer stran od piranske Punte). Dokler se ne pokvari,” svari Malačič. Ko se je pokvarila lani poleti, so bili brez podatkov več dni. Morske biologe pa zanima tudi, koliko časa se še bodo lahko ukvarjali s študijami za pripravo morske strategije. Direktivo naj bi sprejeli prihodnje leto.
Tudi v Nacionalnem inštitutu za biologijo opozarjajo, da bo država ostala brez podatkov o kakovosti morja - podatkov o temperaturi, slanosti ter fitoplanktonu, makroalgah in bentoških nevretenčarjih. “V primeru izrednih dogodkov brez rednega spremljanja stanja ne moremo ustrezno ukrepati. V zadnjih letih smo z veliko truda uspeli vzorčenje v slovenskem morju uskladiti s kolegi iz italijanske agencije za okolje, tako da smo skupaj spremljali stanje v celotnem Tržaškem zalivu,” poudarja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek. Celovit pregled je nepogrešljiv, ko pride do čezmejnih vplivov pri razlitju nafte ali drugih nevarnih snovi in spuščanju odpadnih voda s tujih ladij oziroma onesnaženju s plastičnimi odpadki. “Slovenija bo težje uveljavljala okoljsko škodo ob morebitnih čezmejnih škodljivih vplivih.” Lah Turnškova opozarja še, da je naša država podpisnica tako Barcelonske konvencije kot protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega. Brez izvajanja monitoringov ne bo dobivala niti kontinuiranih podatkov za analizo stanja na območjih Natura 2000, za kar se je aprila letos zavzela s sprejemom posebnega operativnega programa za obdobje do leta 2020. “Ministrica Irena Majcen, odgovorni na ministrstvu in posredno vlada se morajo zavedati, da se monitoringa ne da nadomestiti z drugimi metodami. Če ni kontinuiranih meritev in vzorcev, ki jih biologi lahko proučijo pod mikroskopom, potem je sklepanje o ekološkem stanju voda predvsem ugibanje.”
MIRJANA CERIN