Niso kopali dovolj globoko
“Trenutek ni pravi, imamo krizo,” nas je včeraj nekaj minut po deseti uri z železniške proge tik pred predorom pri Dolu pospremil neimenovani predstavnik železnice. Nekaj minut pred tem je namreč na progi zakrožila novica, da z deli niso končali, kot so mislili, ampak da bodo morali znova začeti kopati na kraju iztekanja kerozina. Do hitre sanacije so kritični na koprski občini. Prvi vlaki naj bi nato zapeljali po progi danes.
DOL PRI HRASTOVLJAH > Namesto da bi včeraj ob desetih dopoldne železniški delavci začeli pospravljati in umikati mehanizacijo iz predora nad Dolom ter opoldne zmagoslavno pozdravili prvi vlak, ki bi zapeljal po popravljeni progi, so izvedeli, da bodo morali umakniti zadnji del že postavljenih tirov in pod njimi znova začeti kopati.
Strahovi vseh vpletenih strani v reševanje železniške in ekološke nesreče v predoru nad Dolom so se včeraj uresničili. Železničarji so ponoči z bagerji izkopali s kerozinom onesnažen nasip grobega gramoza pod progo, napeljali čist gramoz, ga utrdili in do jutra nanj že skoraj postavili nov, 200-metrski odsek proge. Vendar jih je zjutraj obiskal inšpektor, po njegovem obisku pa je agencija za okolje železnicam ukazala, da morajo kopati globlje.
Zadel ne pričakuje gneče tovornjakov iz Luke
Ministrstvo za infrastrukturo je na pobudo Luke Koper in Združenja za promet pri GZS ta vikend izjemoma dovolilo promet težkih tovornjakov v in iz koprskega pristanišča. “S tam so nam zelo pomagali. Zaradi tega ne pričakujemo velike gneče tovornjakov, saj bodo to izrabili za nujne primere just in time proizvodnje,” pravi predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel.
Slabo razumeli navodila?
“Ponoči smo izkopali v skladu z navodili, kot smo jih razumeli. Danes pa smo dobili obvestilo agencije za okolje, da je treba odstraniti še plast podložnega betona. In to bomo naredili v najkrajšem možnem času,” je včeraj dopoldne povedal direktor železniške infrastrukture Matjaž Kranjc.
Njegov odgovor je presenečenje za vse, od domačinov, koprske občine, Rižanskega vodovoda do obalnega štaba civilne zaščite, ki so že dva dni zahtevali, naj izkopljejo ves onesnažen material do trdne skale.
Železničarji pa so se ponoči ustavili na podložnem betonu. Direktor geološkega zavoda Miloš Bavec je včeraj ocenil, da bi se lahko v plasteh do trde skale skrivalo še od 1000 do 1500 litrov kerozina. Zato je agencija za okolje ukazala ponovno kopanje. “Zdaj kopljejo že drugič. Če bo treba, bodo to storili še tretjič ali četrtič,” je bil včeraj odločen koprski župan Aleš Bržan.
Dodatnih 12 ur dela
Kmalu po desetih so tako železničarji hiteli v izolski Merkur po nove plastične folije, na katere so čez dan nato odlagali s kerozinom prepojen material. Ob enajstih so železničarji iz predora že odpeljali dva vagona čistega gramoza, ki so ga napeljali proti jutru. S tem gramozom je bila proga že skoraj pripravljena za odprtje, računali so jo odpreti ob 13. uri.
Prve odzive po slabi novici za železničarje je kasneje nekoliko omilil generalni direktor Dušan Mes. Dejal je, da so sprva predvideli, da bodo to plast odstranili v prihodnjih dveh tednih, a so se zaradi varnostnih razlogov odločili, da bodo to storili takoj: “Tako da bomo progo odprli z 12-urnim zamikom glede na to, kar smo prvotno predvideli. Zaradi dvanajstih ur bi bilo nesmiselno vse izpostavljati tveganju.” Potrdil je, da so pritiski za čimprejšnje odprtje proge veliki, tako iz Slovenije kot tujine.
Agencija ni hotela pokazati odločbe
Ogorčeni nad hitrostjo in površnostjo dela železničarjev so bili včeraj tudi na koprski občini, od koder so očitke poleg v železnice uperili tudi v ministrstvo za okolje. Bržan je zato včeraj zahteval pojasnilo in zagotovilo, da takoj izkopljejo dodatno plast umazanega terena pod progo. “Le na ta način bo uspelo zmanjšati grožnje, da bi kerozin dosegel vodni vir, ki napaja celotno Obalo, ne samo koprsko občino. Od tega, ali bomo imeli pitno vodo, je odvisen tudi razvoj obalnega gospodarstva, še zlasti turizma, od katerega živimo,” so sporočili.
Po njihovem mnenju ne družba Slovenske železnice ne ministrstvo nista storila dovolj, da bi zaščitili edini vodni vir za štiri istrske občine. Tako namreč na Verdijevi v Kopru razumejo hitenje z odprtjem proge in zanimivo podrobnost, da iz agencije za okolje kljub večkratnemu pozivu ne vodovodu ne občini niso želeli pokazati odločbe o sanaciji proge. Odločbo so morali zahtevati po sistemu dostopa do informacij javnega značaja.
“Pitna voda presega vse druge interese”
“Zagotovitev pitne vode in ohranitev vodnega vira Rižana je prioriteta, ki presega vse druge interese, tudi gospodarske,” so odločni v koprski občini. Za torek so sklicali tudi svet ustanoviteljic Rižanskega vodovoda, torej vseh štirih istrskih županov, na katerega vabijo tudi ministra za okolje in prostor Simona Zajca.
Medtem intenzivno, vsaki dve uri, preverjajo kakovost vode v zajetju Rižana. Do včeraj popoldne kerozin še ni prišel do podtalnice in ga torej še niso izčrpali skupaj z vodo. Glede na dejstvo, da grobi gramoz, podložni beton in drugi predvsem kamniti materiali pod progo v predoru niso mogli vpiti od 10.000 do 15.000 litrov kerozina, kolikor ga je izteklo iz cisterne, o tem, da bo letalsko gorivo prišlo do črpališča pitne vode, ne dvomi skoraj nihče. In ko se bo to zgodilo, bodo z oskrbo z vodo v slovenski Istri začele veljati izredne razmere.
