Niže kot pade evro, večja kmetija je koprsko pristanišče
Koprsko pristanišče je tudi čisto prava kmetija s hlevi, senom in slamo; lani so v Luki Koper pretovorili 87.159 glav živine in 41.515 glav drobnice. Je pa živina več kot samo tovor iz statističnih podatkov, delo z živalmi zahteva posebno skrb, poudarja Zlatan Čok iz pomorske agencije Savica, ki v Kopru skrbi za posel z živino.
KOPER > Če ne bi stali v pristanišču nekaj metrov stran od morja, bi luške hleve zlahka zamenjali za običajno farmo živine. Včeraj je tam seno prežvekovalo več kot 700 teličkov. Z živinskimi tovornjaki so jih dan prej pripeljali z Madžarske, namenjeni pa so v Egipt. Nedaleč stran so na ladjo Karim Allah že natovarjali mleko v prahu, močna krmila, seno in slamo za krmo teličkov med potovanjem. Danes bodo delavci terminala na živino med hlevom in ladjo postavili koridor in teličke gnali v posebej za to prirejene ladijske hleve. “Tako sodobnega terminala, kot je koprski, v Evropi ne najdeš, razen na Irskem, ki je največji izvoznik živine. To nam priznavajo vse stranke, navdušene so nad pogoji v Kopru,” pravi Zlatan Čok.
Porast zadnji dve leti
Agencija Savica je v Kopru edina, ki od leta 1992 skrbi za pretovor živine. Izvoz evropske živine se je posebej okrepil v zadnjih dveh letih. “Ko je bil evro precenjen v primerjavi z dolarjem, so se arabski in izraelski kupci živine takoj preusmerili v Južno Ameriko, kjer so kupovali živino v dolarjih. V Koper je tako po živino prišla komaj ladja ali dve na leto. V zadnjih letih, ko je tečaj evra padel, pa je cena evropske živine znova cenejša in konkurenčna v primerjavi z južnoameriško. Tako da imamo zdaj v Kopru po dve ali tri ladje za živino na teden,” razlaga Čok. Še leta 2011, denimo, so v Kopru pretovorili komaj 8800 glav živine, lani kar desetkrat več, v prvih štirih mesecih letos pa že 31.000 glav. Živina prihaja večinoma z Madžarske in Slovaške, prodajajo pa jo trgovcem z živino v Libanon, Egipt in Izrael.
Tovornjak z živino ne sme čakati
Delo agenta, specializiranega za pretovor živine, je zahtevno in specifično delo, pravi Čok: “Že pogajanja z neizprosnimi arabskimi trgovci so poglavje zase.” Poleg tega je tu še politika, saj je treba poskrbeti, denimo, da ista ladja, ki pristane v Libanonu, ne gre še v Izrael, saj ji ne bodo dovolili vplutja. “Ladjar nam najavi prihod ladje, prodajalec pa prihod tovornjakov in količino krme, ki jo živina potrebuje za pot. Organizacija pri nas mora teči kot namazana. Tovornjak, poln živine, ne more in ne sme čakati,” poudarja Čok. Skozi koprske hleve gre živina različnih pasem in starosti, od mladih teličkov do več kot 500-kilogramskih bikov in celo brejih krav. “Da, včasih katera tudi povrže. Prav ganljivo je, kako skrbni so takrat delavci na živinskem terminalu,” jih pohvali Čok.
KATJA GLEŠČIČ
