Nočejo biti odvisni le od sreče
Poročilo komisije za požarno varnost sveta KS Črni Kal je nedvoumno: dobro leto po strašljivem požaru, ki je resno ogrožal življenja v vaseh pod Kraškim robom, še kar vrejo na dan hude pomanjkljivosti in slabosti glede zagotavljanja požarne varnosti na tem območju. Dokument je dobra osnova, kako to izboljšati in primerno ukrepati, da preživetje tukajšnjih prebivalcev v prihodnje ne bo odvisno zgolj od srečnega naključja.
ČRNI KAL > “Po požaru so se vsi delali, kot da se nič ni zgodilo. Državne institucije, razen nekaj izjem, se sploh niso odzvale. Nihče se ni vprašal, zakaj je prišlo do požara takšnih razsežnosti, kaj bi bilo treba storiti in spremeniti, da bi bila v primeru nevarnosti intervencija hitra in učinkovita,” je nezadovoljen predsednik KS Črni Kal Janko Sever.
Zakopali so se v birokracijo
Kaže, da so se resnosti problematike in morebitnih katastrofalnih posledic še najbolj zavedali prav v krajevni skupnosti. Imenovali so posebno komisijo, ki je pod vodstvom Marka Kovačiča pripravila obsežno poročilo o dogodku.
Člani komisije so porabili kar 500 prostovoljnih delovnih ur in proučili nešteto predpisov in standardov o protipožarni zaščiti, državnim, občinskim in drugim institucijam so poslali prek 30 vprašalnikov, pripravili dva posveta, izmenjali stališča, zapisali predloge in pobude. Ugotovitve so zaskrbljujoče.
“Predpisi so zastareli in neustrezni za zagotavljanje požarne varnosti na območju naše KS. Kot bi bili namerno napisani tako, da se bodo lahko v primeru tragedije odgovorni izgovarjali na zakonitost in določbe v predpisih. Prevečkrat slišano frazo 'ni denarja', s čimer nekateri varčujejo na račun varnosti naših krajanov, je treba zamenjati z besedo odgovornost,” predlaga Sever. Poudari, da nikogar ne kličejo pod vislice, temveč terjajo zgolj to, kar jim zagotavlja ustava: varnost pred požari in poplavami, ki so prav tako stalnica na tem območju.
“Res si ne želimo več živeti tako, da smo odvisni zgolj od sreče,” doda. Kajti to, kar se je zgodilo ob lanskem požaru, ni bilo nič drugega kot srečno naključje, spomni Sever. Bil je vikend, zato so prostovoljni gasilci lahko tako hitro in številčno priskočili na pomoč, ob mraku je padla temperatura, pa še veter je zapihal v pravo smer.
V poročilu tudi sistemske rešitve
Sever napoveduje, da bodo poročilo poslali kabinetu predsednice vlade in z njim seznanili primorske poslance, saj so v sklepnem delu tudi predlogi za sistemske rešitve. Predsednik komisije za požarno varnost sveta KS Črni Kal Marko Kovačič opozarja na številne malomarnosti, ki bi jih morali nujno in čim prej odpraviti, da ljudje ne bodo več primorani živeti v nevarnem okolju.
Hidrantov premalo, marsikje jih ni
Med drugim našteva, da je v vaseh premalo protipožarnih hidrantov, da jih nekatera naselja sploh nimajo na voljo, da jih na nekaterih lokacijah, kjer bi po seznamu morali biti, niso našli. “Gasilci izgubljajo dragocen čas, ko morajo iskati voznike, ki so zaparkirali hidrant, ali umikati zabojnike za smeti, da se lahko priključijo na vodovodno omrežje,” ugotavlja Kovačič. Vprašljiva je tudi slaba prevoznost protipožarnih presek, skozi katere se z večjimi gasilskimi vozili praktično ni moč prebiti. Gozdovi se vse bolj približujejo naseljem in s tem še dodatno povečujejo požarno ogroženost ljudi. Pereča je sečnja pod daljnovodi, saj elektroenergetska podjetja ne odstranjujejo suhega vejevja, s čimer ustvarja idealne pogoje za širjenje požarišč. Kovačič poudarja tudi nujo gradnje heliporta, saj bi z letali lahko gasilci precej hitreje ukrepali na težko dostopnih predelih. “Še najhuje pa je pri železniški infrastrukturi, ki predstavlja izjemno nevarnost. Sprašujemo se, zakaj so Slovenske železnice skrčile požarno varnostni pas ob progi na slabe tri metre in zakaj so rok za gradnjo protipožarnih zidov podaljšali do leta 2023, pri čemer bodo sami odločali, kje jih postaviti,” ne razume Kovačič. NATAŠA HLAJ
