Novi dolgovi, nove menjave
Novoimenovani člani sveta javnega zavoda Splošne bolnišnice Izola (SBI) - Janja Pavšič, Branko Simonovič, Olga Franca in Sara Gomizelj - se bodo v ponedeljek sestali z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Od tega sestanka bodo odvisne prve poteze novega sveta, ki se mora še konstituirati in izbrati predsednika. Potem bo bodisi zahteval dosledno izvajanje finančnega sanacijskega programa bolnišnice bodisi bo sredi mandata razrešil direktorja Janija Derniča ali pa se bo odločil za oboje.
IZOLA> Dosedanje štiri člane sveta zavoda s predsednikom Damijanom Šavronom vred je v četrtek odpoklicala vlada. Tak korak ji je predlagal Tomaž Gantar, ki je SBI do leta 2004 tudi sam vodil in iz prve roke ve, koliko so utemeljeni očitki o kadrovski in prostorski predimenzioniranosti bolnišnice, s katerimi maha Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS).
Poleg novih članov - Janje Pavšič iz piranske občinske uprave, ki velja za Gantarjevo izbiro, prvaka izolskega Desusa Branka Simonoviča, podpredsednice SLS in direktorice izvajanja zdravstvenih zavarovanj pri Adriaticu Slovenici Olge Franca ter Sare Gomizelj iz vrst sežanskega SDS - v svetu zavoda ostajajo: direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može, Marko Štrkalj (prvi predstavlja ZZZS, drugi koprsko občino) in zdravnik Marko Cvetičanin.
SBI, največji med 18 dolžniki
Ministru so dobro znani tudi stari dolgovi SBI, ki se jih je od leta 1992 po oceni Janija Derniča nabralo za več kot deset milijonov evrov. Vendar je sodu izbil dno letošnji primanjkljaj v višini poldrugega milijona evrov, kar je po Gantarjevih navedbah - upoštevaje velikost SBI - največji minus med 18 slovenskimi bolnišnicami, ki so skupaj ustvarile 15-milijonsko izgubo. Nove rdeče številke so v Izoli pridelali kljub zastavljenemu sanacijskemu programu; prav zato je minister predlagal zamenjavo sveta zavoda, češ da je soodgovoren za izvajanje programa. Derniču naj bi v najboljšem primeru dali slabega pol leta časa, da izboljša poslovanje.
Fakin nasprotno dopušča le še stečaj SBI, ki pa ga je v javnem zavodu težko izpeljati. Bolnišnico bi vzpostavil na novih temeljih. Ker je bila zgrajena tudi za oskrbo hrvaške Istre, znani ekonomist Maks Tajnikar v Dnevniku priporoča, da bi morala ponujati samoplačniške storitve za paciente iz Hrvaške in Italije.
Za minus kriv tudi ZZZS
Dernič, ki opozarja, da je letošnja izguba zaradi sanacijskega programa za 30 odstotkov manjša od lanske polletne, pa pojasnjuje, da se skorajda soočajo s prostorsko stisko, odkar so zmogljivosti prepustili tudi Fakulteti za zdravstvene vede, Srednji medicinski šoli in MC Medicorju. “Bolnišnica že zdaj opravlja pomemben del storitev za tuje plačnike, tudi samoplačnike s Hrvaške, in sicer za skoraj milijon evrov,” odgovarja Tajnikarju.
Krivdo za najnovejše finančne težave pripisuje razkoraku med dejansko opravljenimi storitvami in tistimi, ki jih priznava ZZZS, s čimer krijejo 86 odstotkov stroškov. V zadnjih štirih mesecih ta razkorak znaša 162.000 evrov mesečno, ker ZZZS že upošteva znižane cene zdravstvenih storitev, ki jih je sprejela vlada.
Za razliko od največje, slovenjgraške bolnišnice v SBI niso pripravili presežnega seznama delavcev - ob 627 redno zaposlenih za nedoločen čas jih je skupaj z zaposlenimi za določen čas, specializanti in podobnimi 758. Nekaterih upokojitev pa poslej ne bodo več nadomeščali.
SBI vse bolj pestijo tudi zamude s plačili dobaviteljev. Neplačanih računov se jim je nabralo že za pet milijonov, priznava Dernič. Prihodnji mesec bodo končali 9,2 milijona evrov vredno energetsko sanacijo stavbe. Za hlajenje in ogrevanje bodo tako na leto porabili pol manj kot doslej, torej pol milijona. A bodo s polovico zneska vračali bančno posojilo za sanacijo.
MIRJANA CERIN