Novo financiranje univerz bi najbolj ogrozilo Univerzo na Primorskem
Predlog uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov je v nekaterih členih protiustaven, vsekakor pa ustavno sporen, je na javni tribuni članic Univerze na Primorskem v Kopru danes dejal sodelujoči ustavni pravnik Andraž Teršek. Na koprski univerzi se bojijo, da bi ob uveljavitvi uredbe ostali brez potrebnih finančnih sredstev za razvoj.
KOPER> Predlog uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki ga je konec leta pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, naj bi v prihodnje reševal financiranje slovenskih univerz. Vendar na koprski univerzi menijo, da bo le zavrl razvoj nastajajočih univerz ter tistih programov, ki že imajo ustrezne akreditacije, vendar niso še zaživeli v celoti.
Uredba pisana na kožo Univerzi v Ljubljani
“Uredba bi tako nagradila predvsem veliko, državno univerzo, ki ima veliko študentov še v univerzitetnih programih in istočasno v študijskih programih po Bolonjskem sistemu. Pravzaprav bi nagrajevala tiste, ki bi v prihodnjih letih omejevali število vpisanih študentov ter ukinjali določene programe,” je financiranje univerz, ki bi temeljilo na številu programov in študentov v letu 2010, komentiral ekonomist Rado Pezdir. Po njegovem mnenju je to klasični primer, kako se lahko prilagodi uredba najmočnejšemu “igralcu”, to je v tem primeru Univerza v Ljubljani.
Med najbolj ogroženimi Univerza na Primorskem
Uredba bi zato lahko namesto spodbujanja v prihodnje celo zavirala razvoj univerz in posledično nastanek novih fakultet. To bi po mnenju dekana Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper Dragana Marušiča najbolj ogrozilo prav koprsko univerzo in tiste študijske programe, ki doslej še nimajo zapolnjenih vseh letnikov.
Iskanje novih rešitev
Med prisotnimi na današnji javni tribuni, ki je privabila številne študente koprskih fakultet, je bil tudi poslanec v DZ Luka Juri, ki je zbranim povedal, da je o vsebini uredbe že govoril z ministrom Gregorjem Golobičem. Prihodnji četrtek pa bodo o uredbi spregovorili tudi na odboru DZ o visokem šolstvu. Povedal je še, da bo storil vse, da prepriča pristojne o tem, da je predlog uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov neprimeren in da je potrebno poiskati druge rešitve.
Nova uredba uveljavlja logiko kakovosti
Po mnenju ministrstva je bistveno, da na podlagi soglasnih ugotovitev vseh rektorjev in številnih posvetovanj o visokem šolstvu nova uredba prekinja z logiko glavarinskega financiranja in končno uveljavlja logiko kakovosti. Prav tako naj bi predlog uredbe tudi odgovarjal na vprašanja glede širitve programov, saj razvojna sredstva predvideva na podlagi raznolikosti ponudbe, kakovosti, mednarodne dejavnosti in socialne razsežnosti. “V tem smislu uredba predstavlja pomemben napredek in dosežek, ki je usklajen z nastajajočim Nacionalnim programom visokega šolstva 2011-2020,” menijo na visokošolskem ministrstvu.
STA