Novo ozko grlo: krožišče Jagodje
V Cestnem podjetju Nova Gorica (CPG) napovedujejo, da bodo hitro cesto Koper-Izola dokončali do 20. maja. Ko bo Dars zanjo opravil tehnični pregled in dobil uporabno dovoljenje, bo končno za promet sprostil predor Markovec. Poletni prometni zamaški pa se bodo s tem iz Žusterne preselili na konec zdajšnje izolske obvoznice - pred krožišče na vrhu Jagodja. Se odgovorni pripravljajo na prihajajoče težave?
IZOLA > Nanje je izolski župan Igor Kolenc v začetku meseca opozoril državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Klemna Grebenška. Na ministrstvu so obljubili le, da bodo “preverili območje navezave hitre ceste na obstoječe omrežje državnih cest”.
Pripravljeni zgolj policisti?
Gre za območje, kjer se konča zdajšnja izolska obvoznica (naprej od Petrolovih črpalk) in kjer bodo morali vozniki na vsega nekaj desetih metrih v ostri desni krivini (gledano proti Strunjanu) znižati hitrost s 110 na 50 kilometrov na uro. Na naše vprašanje, kaj nameravajo na infrastrukturnem ministrstvu narediti za boljšo pretočnost prometa med Jagodjem in Belvederjem, pa odgovarjajo, da bodo “najprej še enkrat pregledali rešitve, sprejete v raznih postopkih pridobivanja soglasij in dovoljenj, šele potem bomo lahko komentirali zadevo”.
Podobno nepripravljeni se zdijo na Darsu: “Z odprtjem hitre ceste Koper-Izola se prometni tokovi na območju krožišča Jagodje ne bodo bistveno spremenili. Težave bomo dokončno odpravili z gradnjo odseka hitre ceste Jagodje-Lucija v prihodnjih letih.”
Nasprotno se na odprtje odseka hitre ceste do Jagodja že pripravljajo na Policijski upravi Koper. Na podlagi izkušenj in gibanj preteklih prometnih tokov predvidevajo, da bo do zastojev prihajalo predvsem na krožišču. “Zavedati se moramo, da je pretočnost določene ceste vselej omejena,” svarijo. Obenem napovedujejo, da bodo promet nadzirali in s tem zagotavljali varnost ter ugotavljali kršitve. “Vsaj na začetku bomo okrepili našo prisotnost na tistem delu ceste in tako skušali vplivati na večjo pazljivost voznikov.” Dodajajo še, da krožišče ne velja za problematično. V zadnjih mesecih niso tam obravnavali nobene prometne nesreče.
Po izolski obvoznici je leta 2013 po podatkih direkcije za infrastrukturo v povprečju zapeljalo 16.023 vozil dnevno (od tega 14.670 osebnih), med Belvederjem in Valeto pa 20.597 (18.740 osebnih). Cesta je najbolj obremenjena avgusta; lani so tedaj našteli kar 687.698 vozil, 26.898 samo v enem dnevu (9. avgusta). V povprečju pa se je tedaj zvrstilo 22.184 vozil dnevno, skoraj dvakrat več kot januarja, februarja ali decembra.
V osmih letih 22 nesreč
V letih od 2004 do 2012 se je tam zgodilo 22 nesreč, največ v letih 2005 in 2009. Najpogosteje so se zgodile junija, na začetku turistične sezone, ob sobotah in ponedeljkih med 18. in 20. uro, ko se turisti vračajo domov. Tako vsaj navaja študija o pretočnosti in prometni varnosti na tej državni cesti, s katero upravlja direkcija za infrastrukturo (nekdanja direkcija za ceste). Študijo je jeseni leta 2012 opravil Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru še pred postavitvijo začasnih montažnih krožišč, ki bodo tam do odprtja hitre ceste Jagodje-Lucija.
Iz statističnih podatkov je razbrati, da je v polovici nesreč prišlo le do materialne škode. Večinoma jim je botrovala nepravilna smer vožnje, največkrat je prišlo do bočnega trčenja. Skoraj tri četrtine nesreč se je zgodilo v jasnem vremenu, kar pomeni, da vremenske razmere nanje niso vplivale.
Podobni prometni zamaški, ki se obetajo na krožišču v Jagodju, so vsak petek in nedeljo še lani poleti nastajali v Žusterni. Dolga leta pred tem pa so zaznamovali Razdrto in zatem še območje pri Kozini - zamaški so odvisni od novozgrajenih delov avtoceste oziroma hitre ceste.
92 kilometrov na uro namesto 50
Študija mariborske univerze omenja tudi terenske oglede, s katerimi so ugotovili, da veliko voznikov vozi prehitro - več v smeri proti Strunjanu, kar 34 odstotkov, saj so na izolski obvoznici lahko vozili hitreje kot med Strunjanom in Jagodjem. Čeprav je tam hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, so jeseni leta 2012 pri vozniku, namenjenem proti Strunjanu, izmerili celo 92 kilometrov na uro. Samo vprašamo se lahko, ali bi poleti zabeležili še višje hitrosti.
Izdelovalci študije so na tistem cestnem odseku opazili tudi veliko število kolesarjev. Opozorili so, da “glavno cesto prečkajo vsepovprek, tudi izven prehoda za pešce”.
MIRJANA CERIN
