O kitih s pogledom na Piranski zaliv
Portorož bo prihodnji teden gostil več kot 400 udeležencev zasedanja mednarodne komisije za kitolov. S teras bernardinskih hotelov kitov v morju med Piranom in Portorožem seveda ne bodo videli, a pogled na Jadransko morje bi že lahko ponujal drugačno sliko. Prav nedavno so pri Šibeniku opazili skupino petih kitov glavačev.
PORTOROŽ > Mednarodno komisijo za kitolov so ustanovili kmalu po drugi svetovni vojni, danes šteje 89 članic, z dokaj različnimi pogledi na urejanje tega vprašanja. Zasedanje komisije pripravijo vsaki dve leti, na njem pa države pogodbenice razpravljajo o izvajanju mednarodne konvencije o ureditvi kitolova oziroma o odločitvah, povezanimi z ohranjanjem in upravljanjem populacij kitov v svetovnih morjih.
Že danes se bodo v okviru zasedanja sestale različne delovne skupine, plenarno zasedanje pa se začenja v ponedeljek. Na dnevnem redu so vprašanje kvot za kitolov grenlandskega lokalnega prebivalstva, spremembe za japonski tako imenovani znanstveni kitolov, japonska zahteva za uvedbo malega priobalnega kitolova in predlog Brazilije o uvedbi zatočišča za kite v Južnem Atlantiku.
Slovenija bo na zasedanju nastopala kot udeleženka in bo zastopala stališča, sprejeta v okviru Evropske unije. Sicer pa Slovenija že vrsto let podpira tiste aktivnosti konvencije, ki vodijo k boljšemu stanju ohranjenosti ogroženih vrst kitov in delfinov.
“Predlog o kvoti za kitolov za domorodna ljudstva EU podpira, medtem ko japonski predlog o uvedbi malega priobalnega kitolova zagotovo ni sprejemljiv, vsaj v taki obliki ne,” pravi Andrej Bibič s sektorja za ohranjanje narave na direktoratu za okolje. Japonski predlog o znanstvenem kitolovu prav tako ne bo sprejemljiv za vse države pogodbenice in ga bo verjetno treba še dodelati.
Veliko naklonjenost pa utegne doživeti predlog Brazilije, ki ga podpirajo tudi druge latinskoameriške države in Južnoafriška republika. Brazilija namreč predlaga uvedbo zatočišča za kite v južnem Atlantiku. Predlogu je naklonjena tudi EU, ki se zavzema za varstvo morskega okolja v širšem pomenu.
Za sprejemanje dokončnih odločitev komisije je potrebnih 75 odstotkov glasov vseh držav, a to bo težko doseči, saj so stališča mnogih držav na nasprotnih bregovih. Pričakovati je soočanje različnih mnenj, ki segajo vse od namer za večjo zaščito kitov do sprostitve prepovedi komercialnega kitolova v nekaterih državah.
Zasedanje komisije bodo verjetno spremljali protesti. “Vedno doslej so bili, zato jih je pričakovati tudi ob tem zasedanju. A vselej je šlo za mirne proteste,” še pravi Bibič.SR