O predoru Markovec se še pogovarjajo
Po tem, ko so konec prejšnjega tedna vložili predlog za prisilno poravnavo Cestnega podjetja Maribor (CPM), še ni jasno, kaj to pomeni za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Dars je s CMP in avstrijsko družbo Alpine Bau sicer v sklepni fazi pogovorov za nadaljevanje izgradnje Markovca.
LJUBLJANA> Kot je danes pojasnil predstavnik za stike z javnostjo pri Darsu Marjan Koler, se Dars kot investitor projekta s CMP in družbo Alpine Bau pogovarja o nadaljevanju gradnje predora Markovec. Pogovori naj bi že bili v sklepni fazi.
Alpine Bau se ne izogiba solidarni odgovornosti
Koler je zatrdil, da se Alpine Bau, ki je partner mariborskega gradbenega podjetja pri gradnji predora Markovec, ne izogiba solidarni odgovornosti za izgradnjo predora. Alpine Bau ima sicer v konzorciju podjetij, ki so podpisala pogodbo za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola, petinski delež. Po neuradnih informacijah prav ta pogodba ne obvezuje avstrijske družbe k dokončanju predora Markovec, katerega gradnja je ocenjena na 64,5 milijona evrov.
Propadli posel je vodil v prisilno poravnavo
V CPM danes niso odgovorili na vprašanje, kaj prisilna poravnava, ki so jo predlagali v petek, pomeni za gradnjo predora Markovec. Direktor družbe Janez Škoberne naj bi se za prisilno poravnavo odločil potem, ko mu ni uspelo do roka predložiti garancij za izvedbo gradnje avtoceste Banjaluka-Doboj.
CPM sicer zaposluje približno 1000 delavcev, celotna skupina CPM pa 1500; vsi delavci so sicer do 14. januarja na kolektivnem dopustu.
Predor naj bi končali leta 2013
Dars je z najugodnejšim ponudnikom, CPM kot vodilnim partnerjem in Alpine Bau, v začetku decembra 2009 sklenil pogodbo o gradnji predora Markovec z rokom dokončanja del 32 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, in sicer za gradbena dela, nato je potrebno predor opremiti še z elektro in strojno opremo za varno vodenje prometa.
Ta dela bodo v obdobju gradnje predora na podlagi javnega razpisa oddali izvajalcu predvidoma še pred dokončanjem gradbenih del.
STA